Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 195cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSL sodba II Kp 34090/201018.05.2016V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - dokončanje kaznivega dejanja - nastanek premoženjske škode - prepovedana posledica - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja - civilnopravno ravnanje - sklenitev izvensodne poravnave - naknadna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev pritožbe - potrditev sodbe
VSL Sodba II Kp 40545/201530.11.2017Pogodbene zaveze in/ali obljube plačil s strani dolžnika same po sebi ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, tj. kolikor niso dopolnjene z opisom dejanskih okoliščin, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so obtoženčeve izjave in obljube vsebinsko prazne, torej neresnične (lažnive). Konkretizacija abstraktnega zakonskega znaka preslepitve mora biti vsebovana v opisu storilčevega védenja oziroma zavesti, da kljub podanim pogodbenim zavezam ter obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo.

Naracija konkretnega opisa dejanja zakonskega znaka storitve poslovne goljufije nad izvajanjem posla ne substancira, zato so brezpredmetna izvajanja sodbe, ki se nanašajo na obtoženčeva ravnanja med izvajanjem pogodbe, ter pomenijo prekoračitev obtožbe.

Obtoženec plačilne nesposobnosti družbe že pojmovno ni mogel prikrivati, saj je bila družba likvidna, zato bi moralo sodišče ob upoštevanju pravila objektivne identitete...
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sklenitev posla - prekoračitev obtožbe - nejasnost razlogov - oprostilna sodba - plačilna nesposobnost
VSRS Sodba I Ips 43328/201016.05.2019Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.

Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.

Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - posredni storilec - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sprememba sodne prakse - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - navzočnost na seji pritožbenega senata - pravica do obrambe - zloraba procesnih pravic
VSL sodba I Cp 1186/201502.09.2015Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.povrnitev škode - stečaj družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 2/2019, str. 102.01.07.2019

Gospodarska kriminaliteta skozi čas: se premeščajo meje ali ponavlja zgodovina?

kazniva dejanja zoper gospodarstvo - motiv - pohlep - koristoljubnost - prevencija - odkrivanje kaznivih dejanj - kazenski pregon - sojenje - specializacija - poslovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odgovornost pravne osebe
Sodba I Ips 48478/2010-18920.03.2014S tem, ko je obsojenec pri sklepanju poslov za gospodarsko družbo pred poslovnimi partnerji nastopal kot njen direktor in kot zastopnik, se dogovarjal o dobavi trgovskega blaga za potrebe družbe, za namen sklenitve pogodbe izročal dokumentacijo družbe in podpisoval pogodbe, je (ne glede na to, kakšen status je imel) opravljal gospodarsko dejavnost.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izvajanje dokazov - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - preslepitev - opis kaznivega dejanja
VSL sodba II Kp 47962/201122.10.2015V zadevi ne gre le za poslovno tveganje neizpolnitve pogodbe brez izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja v posledici nelikvidnosti družbe C. d.o.o. oziroma za rezultat plačilne nediscipline v času gospodarske krize v gradbeništvu, saj je izveden dokazni postopek take obrambne trditve z zanesljivostjo ovrgel. Ker pritožbeno sodišče sprejema stališče izpodbijane sodbe, da je obtoženi razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo terjatev oškodovanca oziroma je imela družba C. d.o.o. v kritičnem obdobju več prilivov kot odlivov, je brezpredmetno pritožbeno zagotavljanje, da je družba C. d.o.o. najprej poravnavala terjatve, ki so zapadle najprej, pa tudi sicer te navedbe pritožnikov niso z ničemer izkazane, vključno s trditvami, da je bilo treba upoštevati zlasti pravice delavcev.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - direktni naklep - premoženjsko stanje prve osebe - nelikvidnost - goljufivi namen - nesolventnost - postavitev izvedenca - kršitev pravic obrambe - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - posebni pogoj v pogojni obsodbi - zavrnitev pritožbe
VSL sklep II Kp 33723/201116.03.2016Pri odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki je urejen v ZFPPIPP, in odpravi posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki ga urejata KZ-1 in ZKP, gre za dva različna instituta.

Prepoved odpusta obveznosti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ne pomeni, da že po naravi stvari ni mogoče odpraviti posebnega pogoja v pogojni obsodbi.
poslovna goljufija - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - neizpolnitev posebnega pogoja - osebni stečaj - stečajni upravitelj - omejitev razpolaganja s premoženjem - plačila v breme stečajne mase - sklep sodišča kot pogoj za plačilo - odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe
VSRS Sodba I Ips 36694/201013.12.2018V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato sodišče prve stopnje ni dolžno navajati in se opredeljevati do vsakega dokaza, ki ga izvede, sploh če ta nima nikakršne dokazne vrednosti in se ne nanaša na dokazovanje pravno odločilnih dejstev.

Zagovorničina stališča, ki jih je predstavila v končni besedi, po vsebini predstavljajo njeno utemeljevanje, zakaj izvedeni dokazi, s tem pa tudi konto kartice, ne dokazujejo obsojencu očitanega kaznivega dejanja, v podkrepitev tega pa je predlagala postavitev izvedenca ekonomske stroke. Takšne navedbe ne morejo predstavljati samostojnega dokaznega predloga, temveč le stališče obrambe glede ugotovljenih dejstev, ki bi jih lahko po njenem mnenju podkrepil izvedenec.
bistvene kršitve določb postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni sklep - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - preslepitveni namen
Sodba in sklep I Ips 6097/2010-58520.12.2012Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca.

Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.
prepoved spremembe na slabše - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjsko kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zastopnik pravne osebe v postopku prisilne likvidacije
VSM Sodba IV Kp 37781/201607.07.2020Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega...kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - denarna kazen - kaznivo dejanje zatajitve - oprostitev obtožbe - ovadba kot predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje predloga za delegacijo - zloraba pravic v postopku - delna ugoditev pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba kazenske sankcije
Pravosodni bilten (PB) 3/2014, str. 18701.10.2014Problematika steka pri stečajnem kaznivem dejanju(1,2)kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim gospodarjenjem - stečaj - generalna goljufija - poslovna goljufija - oškodovanje upnikov - privilegiranje upnikov - premoženjska korist - zmanjšanje premoženja - zloraba položaja ali zaupanja - listinska kazniva dejanja - pranje denarja - davčna zatajitev - kršitev temeljnih pravic delavcev
Hrvatski ljetopis za kaznene znanosti i praksu, št. 2/2017, str. 583.01.07.2017

Oblici prijevara u kaznenom zakonu

(Oblike goljufij v kazenskem zakonu)

goljufija (prevara) - kaznivo dejanje goljufije - poslovna goljufija - računalniški sistem - subvencija - državna pomoč - način storitve - storitev - opustitev - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda - kaznovanje - statistični podatki
Sodba I Ips 308/200916.09.2010Storilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - pranje denarja - pravna opredelitev - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev - načelo specialnosti - odločba o kazni
VSL sodba II Kp 29797/201122.06.2016Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca - opis kaznivega dejanja - preslepitev - kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja
VSL sklep II Kp 8883/201524.08.2016Pri sklepanju pogodb kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi (ali izvajanju) pravnega posla izrecno zagotavljal, da bo svoje obveznosti izpolnil, še toliko manj, kadar je nedvomno dogovorjen rok za izpolnitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da opis dejanja ne vsebuje okoliščin, s katerimi je obdolženi pri oškodovani družbi vzbujal lažni vtis, da bodo obveznosti izpolnjene, kar je razvidno tudi iz poenotene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Zavest storilca o lažnivem prikazovanju, da bodo obveznosti izpolnjene, oziroma prikrivanju, da te ne bodo izpolnjene, pa je mogoče še dodatno izpeljati iz nadaljnjih navedb v opisu dejanja, kjer so konkretizirane specifične dejanske okoliščine oziroma obdolženčeva kasnejša ravnanja, ki se jih je lotil, ne da bi prej ali pozneje poskrbel za poplačilo dolga oškodovane družbe. Pri presoji popolnosti...kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - ustavitev kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - preslepitev oškodovanca - naknadna objektivizacija namena preslepitve - direktni naklep - ugovor zoper obtožnico - sklep o ugovoru zoper obtožnico - obrazložitev sklepa - ugoditev pritožbi - razveljavitev sklepa
Pravosodni bilten 3/2014, str. 187.15.11.2014Problematika steka pri stečajnem kaznivem dejanjukaznivo dejanje - stek - stečaj - stečajno kaznivo dejanje - stečajna goljufija - poslovna goljufija - namen - goljufivi namen - navidezni stek - realni stek - oškodovanje upnikov - načelo nekaznivosti predhodnega dejanja - izigravanje upnikov - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Pravosodni bilten 1/2014, str. 31701.01.2014Sodnikove dolžnosti ob zaznavi suma kaznivega dejanja zoper gospodarstvosum kaznivega dejanja - obveznost naznanitve kaznivega dejanja - kazenska ovadba - uradna kazenska ovadba - opustitev ovadbe - gospodarska dejavnost - opravljanje gospodarske dejavnosti - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem - oškodovanje upnikov - davčna zatajitev - oškodovanje javnih sredstev - nevestno delo v službi - listinska kazniva dejanja
VSL Sodba II Kp 37130/201719.10.2020Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.

Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega...
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
VSL Sodba II Kp 47846/201226.09.2018Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem

Izberi vse|Izvozi izbrane