<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sklep II Kp 42142/2014
ECLI:SI:VSMB:2018:II.KP.42142.2014

Evidenčna številka:VSM00011189
Datum odločbe:15.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Klarič (preds.), Breda Cerjak Firbas (poroč.), mag. Aleksander Karakaš
Področje:IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost

Jedro

Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A.K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A.K. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prošnjo obsojenega A.K. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pod točko I. zavrnilo, prošnjo obsojenca za nadomestitev zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna pa zavrglo.

2. Zoper tak sklep se je obsojeni A.K. pritožil. V pritožbi izpostavlja, da ima družino in kopico eksistenčnih problemov in bo z zaporno kaznijo vse le še hujše. Navaja, da ni zakrknjen kriminalec in meni, da bi zadoščalo, če bi kazen z delom odslužil. Ker mu je končno uspelo najti redno zaposlitev (fotokopijo pogodbe o zaposlitvi je priložil tudi k pritožbi) pa meni, da bi bilo primerno tudi, da se mu kazen spremeni v vikend zapor.

3. Pritožbenemu sodišču torej predlaga, da njegovi prošnji za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi, podrejeno pa, da mu zaporno kazen nadomesti z vikend zaporom ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče nima namreč prav nobenih pomislekov o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Glede na naravo in težo kaznivih dejanj ter razsežnost prepovedane posledice, ki se kaže v višini povzročene premoženjske škode v skupnem znesku kar 107.500,00 EUR upoštevaje tudi, da je obsojenec kaznivo dejanje poslovne goljufije in nadaljevano kaznivo dejanje goljufije storil na škodo istega oškodovanca, pri čemer je bil obsojenec poleg obravnavane zadeve tudi še dvakrat pravnomočno obsojen za storitev istovrstnega kaznivega dejanja (poslovna goljufija), ter upoštevaje tudi druge okoliščine navedene v izpodbijanem sklepu, tudi po oceni pritožbenega sodišča niso podane okoliščine, ki bi opravičevale predlagano nadomestitev. Izvrševanje istovrstnih kaznivih dejanj, kot je to pravilno zaključilo v izpodbijanem sklepu tudi prvostopno sodišče namreč kaže na obsojenčev negativni odnos do obstoječih pravnih in družbenih norm ter vrednot, ki jih očitno obsojenec ne spoštuje, zato se izvršitev kazni zapora pri obsojencu pokaže kot edini pravičen in ustrezen ukrep. In okoliščina, da mora obsojenec skrbeti za družino nikakor ne more biti razlog za ugoditev obsojenčevemu predlogu, saj bi na okoliščine, da mora skrbeti za družino obsojenec moral misliti že prej, preden se je lotil izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj.

6. Neutemeljena pa je pritožba obsojenca tudi v delu, ko se zavzema, „da se mu kazen spremeni v vikend zapor“. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče obsojenec ob podanem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni bil zaposlen, niti samozaposlen, niti ni samostojno opravljal kmetijske dejavnosti, prav tako pa tudi ni imel statusa dijaka ali študenta, in torej ni izpolnjeval zakonskih pogojev za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna (četrti odstavek 86. člena KZ-1, 12. člen ZIKS-1). In obsojenčevo sklicevanje na okoliščino, da mu je po izdaji izpodbijanega sklepa in sicer 15. 1. 2018 uspelo pridobiti pogodbo o zaposlitvi zaključkov prvostopnega sodišča nikakor ne more omajati. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče namreč obsojenec v času podaje predloga, niti v času odločanja na prvi stopnji ni bil zaposlen, zaradi česar je odločitev prvostopnega sodišča v napadenem sklepu pravilna in zakonita.

7. Glede na vse navedeno, in ker pritožba obsojenca tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

8. Glede na to, da mora obsojenec na prestajanje zaporne kazni in bo torej brez sredstev za preživljanje in brez premoženja, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka in sicer plačila sodne takse.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2000) - ZIKS-1 - člen 12
Datum zadnje spremembe:
01.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NzEx