<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL sklep II Kp 411/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.KP.411.2009

Evidenčna številka:VSL0023205
Datum odločbe:09.06.2009
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - premoženjskopravni zahtevek - določnost premoženjskopravnega zahtevka

Jedro

Ker oškodovanca doslej v kazenskem postopku nista uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka tako, kot določa 3. odstavek 102. člena ZKP, temveč sta le napovedala, da ga bosta uveljavljala, nista bila upravičena zahtevati začasnega zavarovanja zahtevka.

Izrek

Pritožbi zagovornika o. S. S. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako,

da se odredi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin le v korist A. Z.

Dovoli se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 745 in 746; vl. št. x, k. o. D. s. v korist A. V. in A. B. p.o. v stečaju.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 502a. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kot neutemeljena zavrnilo ugovora obtožencev zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov.

Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženega, ki se smiselno sklicuje na zmotno ugotovljeno dejansko stanje in bistveno kršitev določb kazenskega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da ne dovoli začasnega zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov, s prepovedjo odtujitve ali obremenitve nepremičnin v pisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Brežicah, v vl. št. x k.o. D. s..

Pooblaščenec oškodovancev A. p.o. v stečaju, A. V. in A. Z., v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 109. člena ZKP v zvezi s 502. členom in 502a. členom ZKP na predlog oškodovancev A. p.o. v stečaju, A. V. in A. Z. s sklepom z dne 16.2.2009 v korist navedenih oškodovancev odredilo zavarovanje premoženjskopravnih zahtevkov s prepovedjo odtujitve ali obremenitve nepremičnin vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Brežicah, v vl. št. x k.o. D. s.. Zoper sklep sta na podlagi 5. odstavka 502a. člena ZKP zagovornika obeh obtožencev vložila ugovora, ki ju je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba zagovornika obtoženca S. S. deloma utemeljena, in sicer v delu, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist oškodovancev A. V. in družbe A. p.o. v stečaju.

Zakon o kazenskem postopku omogoča upravičencu, ki v kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, da predlaga začasno zavarovanje svojega zahtevka (109. člen ZKP). Kdo so upravičenci in kaj pomeni uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, določa ZKP v 100. členu, 101. členu in 102. členu. V navedenih določbah zakon določa, da se premoženjskopravni zahtevek uveljavlja s predlogom, ki pa mora biti vsebinsko enak pritožbenemu zahtevku, saj gre za civilnopravni zahtevek, o katerem bi se sicer odločalo v pravdnem postopku. Da bi kazensko sodišče lahko odločilo o premoženjskopravnem zahtevku, mora upravičenec določno označiti svoj zahtevek in zanj tudi predložiti dokaze (3. odstavek 102. člena ZKP). Določna označitev zahtevka pomeni, da upravičenec svoj zahtevek čim bolj natančno opredeli glede vrste škode, višine škode in načina povrnitve škode (pri. tudi Š. Horvat: Zakona o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 235-236).

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so oškodovanci A. V., A. Z. in A. p.o. v stečaju, v kazenskem postopku podali izjavo o uveljavljanju premoženjskopravnih zahtevkov, pri čemer je A. Z. zahtevek specificiral po višini, A. V. in A. p.o. v stečaju pa sta specifikacijo višine najavila v teku kazenskega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta oškodovanca A. V. in zakoniti zastopnik A. p.o. v stečaju (i.e. stečajni upravitelj družbe), ko sta bila zaslišana v preiskavi, izjavila le, da bosta uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, pri čemer pa zahtevka nista specificirala niti glede vrste škode niti glede višine škode (list. št. 84,86), čeprav sta, kot izhaja iz spisa, s temi podatki v času zaslišanja v preiskavi že razpolagala. Navedena sta namreč že v ovadbah in tudi na zaslišanju pred preiskovalno sodnico omenjala škodo, ki jima je nastala in, kot sta tudi sama navedla, le-to tudi že terjala v pravdnih in izvršilnih postopkih (list. št. 10, list. št. 18). Zakoniti zastopnik A. p.o. je na zaslišanju tudi izredno izjavil, da bo sodišču posredoval obrazložen zahtevek v roku 8 dni, kar pa kot izhaja iz spisa, ni storil. Zgolj izjavi navedenih oškodovancev, da bosta uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, pri čemer nista v ničemer specificirala vrste in višine zahtevka, ni mogoče šteti za določeno postavitev premoženjskopravnega zahtevka v skladu s 3. odstavkom 102. člena ZKP. Ker oškodovanca torej sploh nista vložila premoženjskopravnega zahtevka, tudi ne moreta zahtevati začasnega zavarovanja (nepostavljenega) zahtevka na podlagi 109. člena ZKP. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče ugotovilo pritožbi zagovornika obtoženega, v kolikor se nanaša na omenjena oškodovanca.

Glede oškodovanca A. Z. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je le-ta uveljavljal premoženjskopravni zahtevek, saj je zahtevek ustrezno konkretiziral, ko je navedel, da zahteva plačilo 1.653,05 EUR ter pripadajoče obresti in stroške.

Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odredbo o začasnem zavarovanju z dne 16.2.2009 v kolikor se nanaša na oškodovanca Z. Povsem neutemeljene so namreč pritožbene navedbe zagovornika obtoženega S., da imajo oškodovanci zahtevek samo zoper družbo A. in ne zoper oškodovanca in da zgolj na podlagi pravnomočnih obtožnic ni mogoče izdati sklepa, s katerim se omejuje lastninska pravica obtoženca. V skladu z ZKP, kot je pritožbeno sodišče obrazložilo zgoraj, imajo oškodovanci od obtoženca pravico zahtevati povrnitve škode, ki jim je nastala zaradi njegovega kaznivega dejanja. V konkretnem primeru je oškodovancu nastala škoda zaradi kaznivega dejanja, ki se očita obtožencu (poslovna goljufija po 234a. členu KZ), zato ima pravico postaviti premoženjskopravni zahtevek zoper njega. Kot je bilo obrazloženo že uvodoma, zakon tudi izrecno predvideva začasno zavarovanje postavljenega premoženjskopravnega zahtevka.

Tudi sklicevanje prvostopenjskega sodišča na pravnomočno obtožbo, s čimer sodišče utemeljuje verjetnost obstoja terjatve, je ustrezno: V predmetni zadevi je zoper obtoženca vložena pravnomočna obtožba za več kaznivih dejanj poslovne goljufije po 234a. členu KZ in kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 229. členu KZ. Pravnomočna obtožba pa po naravi stvari pomeni, da je podan utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja, med drugim na škodo oškodovanca A.Z. Ker je utemeljen sum tudi najvišji možni dokazni standard, ki se v slovenskem pravu zahteva za omejevalne ukrepe, prav gotovo ne zadošča tudi za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka na podlagi ZKP (prim. tudi Marko Bošnjak; začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, Pravna praksa št. 7/2005, str. 16).

Nadalje je neutemeljen tudi pritožbeni očitek da je začasna odredba nedopustna, ker vpliva na J. M., ki naj bi bila so-lastnica nepremičnin. Kot je v izpodbijanem sklepu pravično ugotovilo sodišče prave stopnje, je kot edini lastnik nepremičnin v zemljiško knjigo vpisan obtoženi. Začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin tako na J. M. ne vpliva.

V skladu z navedenim, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 402. člena ZKP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru zagovornika obtoženca deloma ugodilo in sklep o odreditvi začasnega zavarovanja z dne 16.2.2009 spremenilo tako, da je odredilo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin le v korist A. Z.

Pritožbeno sodišče je ob tem v skladu z 2. točko 3. odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dovolil tudi izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Brežicah, v vl. št. 278 k.o. Dečno selo, v kolikor se nanaša na oškodovanca A. V. in A. p.o. v stečaju.


Zveza:

ZKP člen 102, 102/3, 109, 109/2, 502.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ1MTcw