<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sklep II Kp 37106/2015
ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.37106.2015

Evidenčna številka:VSM00011231
Datum odločbe:19.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Breda Cerjak Firbas (preds.), mag. Aleksander Karakaš (poroč.), Leonida Jerman
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kaznivo dejanje - očitek protispisnosti - nedokazanost - poslovna goljufija - predmet pritožbenega preizkusa - vsebina zapisnika - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro

Razlika med dokazanostjo kaznivega dejanja in protispisnostjo razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi.

Izrek

Pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca G.Č. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 4. 5. 2017 obdolženega D.P. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za oškodovanca kot tožilca G.Č. pa po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da mora vrniti in plačati stroške postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kakor tudi potrebne izdatke in nagrado obdolženčevih zagovornikov ter ga na koncu po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 37106/2016.

2. Zoper sodbo so se pritožili pooblaščenci oškodovanca kot tožilca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki, ki pritrjujejo razlogom sodišča prve stopnje glede nedokazanosti kaznivega dejanja, sklicujoč se pri tem še na navedbe iz besede strank, po katerih obdolženi kaznivega niti ni mogel storiti.

4. Po pritožbenem predlogu je pritožbeno sodišče o seji obvestilo pritožnike, oškodovanca kot tožilca, po prvem odstavku 378. člena ZKP pa še obdolženca in zagovornike, ki se različno od prvih seje niso udeležili. Seja je bila zato opravljena po četrtem odstavku 378. člena ZKP.

5. Na seji je sodnik poročevalec podal poročilo o stanju stvari, pooblaščenec oškodovanca kot tožilca je predstavil vsebino pritožbe s predlogom, medtem ko so bili navzoči z vsebino odgovora na pritožbo obdolženčevih zagovornikov znova seznanjeni po sodniku poročevalcu.

6. Sledilo je posvetovanje, po katerem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena.

7. Ne sicer v delu, ko pritožniki zatrjujejo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in ne tedaj, ko posredno zatrjujejo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena. Dokazanost kaznivega dejanja po izpovedbah prič, konkretno J.C. in nasprotje o odločilnih dejstvih med navedbami v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o njihovem zaslišanju ter med samimi temi zapisniki (protispisnost), sta dve različni stvari. Pri prvi je predmet preizkusa dokazna ocena, ki je glede zgornje izpovedbe v razlogih sodbe nedvomno podana, pri drugem so to (sami) razlogi, v katerih je vsebina zapisnikov zgolj povzeta. Če slednje ni bilo pravilno storjeno, je posredi podlaga za navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, če pa vsebina zapisnikov ni bila pravilno ocenjena, je posredi zmota o ugotovljenem odločilnem dejstvu (prvi odstavek 373. člena ZKP), kot podlaga za vsebinsko drug oziroma različen pritožbeni razlog od tistega, ki ga pritožniki izrecno zatrjujejo.

8. Čeprav pritožniki bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neposredno niso zatrjevali, jo je pritožbeno sodišče prepoznalo v delu pritožbene obrazložitve v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga po zaslišanju obdolženčevega očeta D.P.. Vendar kršitev ni podana, ker predlogi strank iz četrtega odstavka 329. člena ZKP sodišča, glede na lastno presojo odločilnosti dejstev iz drugega odstavka tega člena ne zavezujejo. Hkrati pa pritožnikov ni bilo mogoče zavrniti v zatrjevanjih, da možnosti za izvedbo predlaganega dokaza, razen v očitnih primerih, ni dovoljeno domnevati (anticipirati) ter zlasti, da dejansko stanje zato le ni bilo popolno ugotovljeno. Strinjati se je namreč s pritožbeno oceno, da glede na omenjanje obdolženčevega očeta v kazenskem postopku in glede na njegovo izjavo v davčnem postopku ta, zaslišan kot priča, utegne posredovati vsebine, ki bi koristile razjasnitvi stvari, pod pogojem seveda, ko bi bil zaradi privilegija iz 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP voljan izpovedovati. Tega pa brez predhodnega vabljenja imenovanega na sodišče in brez njegove določne izjave iz drugega odstavka 236. člena ZKP ni mogoče vedeti.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožniki še glede ugotovljenih odločilnih dejstev v zvezi s sklenitvijo posla, izročitvijo denarja in nenazadnje obdolženčevo voljo. Že zato, ker če je bila zaveza v delu izpolnjena, kot to izhaja iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, je logično, da je bila pred tem po nekom dana, kot je bila na drugi strani dana oškodovančeva zaveza. Jasno je tudi, da je vsaka od zavez imela svoj predmet. Tega je oškodovanec kot tožilec izkazoval s priloženimi listinami, ki vsaj v splošnem potrjujejo njegovo izpovedbo o izročanju različnih vsot denarja, le-to pa glede obdolženca kot nasprotnega zavezanca ter z določenimi odstopanji še glede izročanja denarja, potrjujeta izpovedbi prič Ž.T. in J.C.. Ob takšnem stanju stvari, ter ko niti iz izpovedb priče J.C. ne izhaja, da je bila zgornja zaveza oškodovancu v pretežnem delu izpolnjena, se ugotovitvi sodišča prve stopnje o možnem drugem zavezancu od obdolženca iz 23. točke obrazložitve sodbe ter o dejansko poslovni odgovornosti zato, da zaveza v preostalem delu ni bila izpolnjena iz 21. točke obrazložitve sodbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča izkažeta za dvomljivi in ju je treba še enkrat preizkusiti (prvi odstavek 392. člena ZKP).

10. Navedeno bo storjeno v novem sojenju pred popolnoma spremenjenim senatom (četrti odstavek 392. člena ZKP), ki naj izključi presojo ponovno in na novo izvedenih dokazov, pod vtisom dokazne ocene iz prvega sojenja, ki po utemeljeni pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca, ni vzdržala.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 228, 228/1
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 236, 236/1, 236/1-2, 329, 329/2, 329/4, 371, 371/2, 373, 373/1, 392, 392/1
Datum zadnje spremembe:
31.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4Njk2