<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Kazenski oddelek

VSC sklep Kp 141/2005
ECLI:SI:VSCE:2005:KP.141.2005

Evidenčna številka:VSC01187
Datum odločbe:24.05.2005
Področje:kazensko procesno pravo
Institut:zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča

Jedro

Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.

 

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke in oškodovanca F. K. se zavrneta kot neutemeljeni.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo okrožne državne tožilke, vloženo zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po I. odstavku 234a člena KZ.

Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila okrožna državna tožilka in oškodovanec.

Okrožna državna tožilka ga je izpodbijala zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve preiskovalnemu sodniku v ponovno odločanje.

Oškodovanec se je pritožil smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V dopolnitvi pritožbe, ki je bila vložena v okviru 3 dnevnega pritožbenega roka, pa je plediral na pravno opredelitev v kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odstavku 256. člena v zvezi z II., III., IV. in V. odstavkom 257. člena KZ. Predlagal je, da pritožbeno sodišče osumljencu očitano kaznivo dejanje prekvalificira na navedeno pravno opredelitev.V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. M. B. je v pisnem stališču do pritožb predlagal, naj se obe zavrneta kot neutemeljeni.

To stališče je bilo vročeno osumljencu, vendar nanj ni odgovoril.

Pritožbi nista utemeljeni.

Odločitev sodišča prve stopnje o pomislekih preiskovalnega sodnika glede vložene zahteve za preiskavo je pravilna, ker tudi po mnenju sodišča druge stopnje osumljencu ni mogoče očitati utemeljenega suma za storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije po I. odstavku 234a člen KZ. Pritožbena navedba okrožne državne tožilke, da je osumljenec sklenil pogodbo o nakupu hmelja kot samostojni podjetnik, in da je to dejstvo nesporno, ni sprejemljiva; dejstvo je, da je kupoprodajni dogovor z dne 15. 11. 2001 sklenil osumljenec kot direktor gospodarske družbe E., d.o.o., P. n. j. .., ... R., ki nikoli ni obstajala. Iz tega dogovora ni razvidno, da je osumljenec kakorkoli posloval kot samostojni podjetnik. Ta njegova lastnost ni razvidna niti iz štampiljke na samem dogovoru. Res je bil osumljenec samostojni podjetnik z imenom E. r. p., G. T., s.p., P. n. j. ..., ... R., z dejavnostjo oglaševanja, kar izhaja iz listine o izbrisu samostojnega podjetnika iz registra pri D. i. v L.. Res je tudi, da je bil izbris opravljen tri dni po sklenitvi dogovora z dne 15. 11. 2001, kar pomeni, da je osumljenec plačal oškodovancu skupni znesek 2,300.000,00 SIT na račun kupnine za prodani hmelj v času, ko ni bil več samostojni podjetnik.

Sodišče druge stopnje poudarja dokazno ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogodbe z dne 15. 11. 2001 ni sklenil kot samostojni podjetnik, pač pa kot direktor gospodarske družbe, ki sploh ni obstajala. Oškodovančeva pritožbena navedba, da je osumljenec zlorabil štampiljko firme, ki ni bila ustanovljena, je sicer sprejemljiva, vendar napotuje na zaključek, da ni šlo za normalno in dovoljeno ter izvajano gospodarsko dejavnost, pač pa za nekaj drugega. Sledeč oškodovančevim navedbam v dopolnitvi pritožbe, da je ob sklepanju kupoprodajnega dogovora zmotno menil, da je nasprotna stranka podjetje in ne fizična oseba, ker da ga je osumljenec zavedel, se tako pokaže, da opredelitev osumljencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije sploh ne pride v poštev. Sodišče druge stopnje tudi ne more slediti modifikaciji zahteve za preiskavo v pritožbi okrožne državne tožilke, saj takšna sprememba v pritožbenem postopku ni več mogoča. V obravnavo bi prišla samo, če bi bila opravljena pred izdajo izpodbijanega sklepa. Njeno pritožbeno zatrjevanje o dokazanem goljufivem namenu pa lahko napotuje tudi na drugačno pravno opredelitev, pa čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tudi kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ ne pride v poštev. S tem v zvezi je sodišče druge stopnje ugotovilo, da bi zatrjevana premoženjska škoda ustrezala le opredelitvi po I. odstavku 217. člena KZ, za kar pa sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno.

Oškodovanec je v dopolnitvi pritožbe ponudil še novo pravno opredelitev, o kateri pa sodišče druge stopnje meni, da o njej v tem pritožbenem postopku ne more odločati, ker je vezano na opis kaznivega dejanja iz izpodbijanega sklepa, v katerem pa se ne zatrjuje, da bi bila ponarejena katerakoli listina, zlasti ne kupoprodajni dogovor. Sicer pravna opredelitev po 256. in 257. čl. KZ napotuje na pristojnost okrajnega sodišča, zato o tej pravni opredelitvi niti preiskovalni sodnik niti izvenrazpravni senat Okrožnega sodišča v Celju, ki je izdal izpodbijani sklep, ne moreta odločati.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da osumljencu očitano kaznivo dejanje po opisu ne ustreza kaznivemu dejanju poslovne goljufije po I. odst. 234. člena a KZ. Odločanje o utemeljenosti suma za morebitno kaznivo dejanje druge vrste pa ni v pristojnosti pritožbenega sodišča. Zato pritožbama ni ugodilo.

 


Zveza:

KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjQ5NQ==