<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sodba II Kp 32587/2016
ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.32587.2016

Evidenčna številka:VSM00005667
Datum odločbe:08.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Miroslav Pliberšek (preds.), Miro Lešnik (poroč.), Simona Skorpik
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje

Jedro

Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena storilca.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolženi J.P. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi pogodbe drugega preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi neizpolnitve obveznosti pa si pridobil premoženjsko korist na ta način, da je kot odgovorna oseba A.G. d.o.o. dne 13. 8. 2013 na P. v M. s podizvajalcem del J.K. kot samostojnim podjetnikom, sklenil podizvajalsko pogodbo št. 01/2013 z naročilom za izvedbo različnih gradbenih del na gradbišču v Avstriji, čeprav je vedel, da računa za opravljeno delo ne bo plačal, s tem pa si je pridobil premoženjsko korist v višini 1.510,00 EUR oziroma v tem znesku povzročil J.K. s.p., premoženjsko škodo,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se J.K. z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 32587/2016 z dne 24. 3. 2017 obdolženega J.P. na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženega, proračun. Na podlagi določbe tretjega odstavka 105. člena ZKP je sodišče prve stopnje oškodovanca J.K. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Okrožni državni tožilec je zoper sodbo vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi tako, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni ter obdolžencu izreče obsodilno sodbo, s katero naj mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo pet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let s posebnim pogojem, da v roku šestih mesecev povrne oškodovancu nastalo škodo. Podrejeno pa je predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče preizkusilo napadeno sodbo po uradni dolžnosti - člen 383 ZKP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v škodo obdolženega J.P. prekršilo kazenski zakon v smislu 1. točke 372. člena ZKP, ko ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

5. Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena storilca.

6. Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije zato ne zadošča več navedba, da se je dolžnik zavezal k izpolnitvi obveznosti in/ali obljubljal plačilo, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje. Sama pogodbena zaveza pa sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Naročilo storitev oziroma dogovor za posel sta samo potrebna, ne pa hkrati tudi že zadostna pogoja za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Preslepitev se namreč kaže v vedenju storilca, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element (differentia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj, in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo po 3. točki 358. člena ZKP zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, in sicer da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi pogodbe drugega preslepil s prikazovanjem da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi neizpolnitve obveznosti pa si pridobil premoženjsko korist na ta način, da je kot odgovorna oseba A.G. d.o.o. dne 13. 8. 2013 na P. v M. s podizvajalcem del J.K. kot samostojnim podjetnikom, sklenil podizvajalsko pogodbo št. 01/2013 z naročilom za izvedbo različnih gradbenih del na gradbišču v Avstriji, čeprav je vedel, da računa za opravljeno delo ne bo plačal, s tem pa si je pridobil premoženjsko korist v višini 1.510,00 EUR oziroma v tem znesku povzročil J.K. s.p., premoženjsko škodo.

8. Tako oblikovan opis kaznivega dejanja pa ne zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Opis namreč ne presega navedb o tem, da se je obdolženec za posle dogovoril, prevzetih obveznosti pa ni izpolnil. Z golo navedbo, da je ob sklenitvi posla oziroma med njegovim izvrševanjem plačilo obljubljal, česar pa ni izpolnil, zakonski znak preslepitve ni konkretiziran. Taka zaveza je namreč element slehernega pogodbenega razmerja. Z nobeno dodatno okoliščino pa ni konkretizirano, na kakšen način je obdolženec oškodovanca preslepil. Storilčevo zavest, da obveznosti ne bodo plačane, je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve. V nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost kljub obljubam ostala neporavnana. S tem v področje kaznovalnega prava neupravičeno uvrstimo domala vse civilne obveznosti, ki so ostale neizpolnjene.

9. Dejanje, za katero je obdolženec obdolžen, po zakonu ni kaznivo dejanje, če v opisu dejanja manjka kateri izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja, ali če ti zakonski znaki pri opisu obdolženčevega dejanja niso konkretno navedeni. V izreku izpodbijane prvostopenjske sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja le elemente (navadnega) civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S tem je z izpodbijano sodbo prekršen kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).

10. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb okrožnega državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženega J.P. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

11. Izdaja oprostilne sodbe je imela za posledico spremembo odločb o premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče je zato oškodovanca J.K. na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP pa je stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca naložilo v breme proračuna.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (1994) - KZ - člen 228, 228/1.
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-1, 358-3, 372, 372-1.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0MjU5