Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 177cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSRS Sodba I Ips 53865/2010-8504.06.2015Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSL sklep II Kp 29797/201128.01.2015Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.poslovna goljufija - trajnejša nelikvidnost - izvedenstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odgovornost pravnih oseb - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
VSRS Sodba I Ips 25746/201316.10.2014Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
VSL sodba III Cp 2379/201523.09.2015V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije toženca v izreku kazenske sodbe je določena tudi višina premoženjske škode, ki je tožeči stranki nastala, zato je bilo sodišče prve stopnje tudi pri ugotavljanju višine škode, ki jo je toženec povzročil tožeči stranki, vezano kazensko sodbo.

Tožeča stranka je utemeljevala temelj in višino tožbenega zahtevka na podlagi kazenske sodbe.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poslovna goljufija - zastaranje stranske terjatve - obresti - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju
VSL sodba II Kp 50173/201030.03.2015Pri vsaki spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja sodišče opravi preizkus zastaranja kazenskega pregona, pri čemer, če gre za isti historični dogodek, upošteva vsa pretrganja zastaranja. Državni tožilec je zakonski opis kaznivega dejanja goljufije nadomestil z zakonskim opisom kaznivega dejanja poslovne goljufije, opis dejanskega stanja pa je ostal v okviru istega historičnega dogodka.

Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki je opravljal gospodarsko dejavnost, kot je ta določena v 5. odstavku 126. člena KZ. Ni pomembno, kakšen status je oseba imela, bistveno je, ali je dejansko opravljala gospodarsko dejavnost. Obtoženec je imel, kljub temu, da formalno ni bil lastnik ali direktor, ključno vlogo.
zastaranje kazenskega pregona - modifikacija obtožnega akta - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - goljufija - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost
VSL sklep II Kp 7786/201421.01.2016Iz opisa dejanja v obtožbi mora biti razvidno, katere okoliščine je obdolženec lažno prikazoval ali jih prikrival in s tem preslepil oškodovanca, ter v čem je bil njegov preslepitveni namen. Opis, da izdanih dobavnic obdolženec ni bil poravnal niti se ni odzval na opomine in zneska ni poravnal v treh obrokih, kot se je naknadno zavezal, izvršba pa je bila neuspešna zaradi plačilne nezmožnosti, ki je nastopila tri leta po zapadlosti zadnje dobavnice, ne zadošča. Pomanjkljivosti v opisu ne morejo biti sanirane z morebitno vsebino dokaznega gradiva, iz katerega izhaja več kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja v obtožnem dispozitivu.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - preslepitev - preslepitveni namen
VSL sodba II Kp 219/201111.02.2016Zgolj dejstvo, da obtoženca nista plačala računov, kar pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtožencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa dejanja ne izhaja, v čem je bil pri izvajanju posla z oškodovancem preslepitveni namen obtoženih, da računov ne bosta plačala in s tem oškodovancu povzročila premoženjsko škodo.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oprostilna sodba - razlog za oprostitev obtožbe - obrazložitev
VSRS Sodba I Ips 20117/2013-22214.04.2016Namen preslepitve bi bilo mogoče obsojencu očitati tudi če bi deloval v gospodarski družbi, ki bi bila plačilno sposobna, pa ne bi izpolnjevala svojih obveznosti.kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - formalno in materialno izčrpanje pravnega sredstva
VSK sodba II Kp 28451/201327.11.2014Nasprotje med zakonskim (abstraktnim) opisom kaznivega dejanja, ki ni nujna sestavina izreka, in konkretnim opisom ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kajti ta je podana samo takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva. Očitana kršitev tako ni podana.

Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso potrebni za pravilno odločitev, ker niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
poslovna goljufija - abstraktni opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - naklep - odločilno dejstvo - prosta presoja dokazov
VSM sodba II Kp 39787/201402.02.2017Z navedbo, da je obdolženec kot direktor gospodarske družbe E. d.o.o. preko zaposlenih v družbi naročil skupno 29 preizkusov zaščit in z lažnimi obljubami o plačilu odgovorne pri oškodovani družbi zapeljal, da so opravili storitve in izdali račune, ki so v nadaljevanju opisa navedeni, je njegovo ravnanje kot storilca kaznivega dejanja jasno opredeljeno in pritožba v izreku sodbe neutemeljeno pogreša dodatno konkretizacijo njegovega ravnanja ter ravnanja zaposlenih pri posredovanju naročil oškodovani družbi E. & Co. d.o.o. ter kakšno drugačno ali dodatno razlago kot jo je o načinu izvršitve kaznivega dejanja podalo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe.poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ustreznost razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena izvedenih dokazov
VSRS Sodba I Ips 19513/2011-19708.09.2016Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi storilec posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil.

Sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe in ne obtožbe, zato v obrazložitvi presodi le pritožbene navedbe in tiste kršitve zakona, ki jih upošteva po uradni dolžnosti
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - terjatev - predračun - protispisnost - presoja pritožbenih navedb
VSL sodba II Kp 12186/201301.03.2017Abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri tem pa ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja.

Dejstvo, da obtoženec ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo ter da je kasneje isto klet sam kupil, pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja pa konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtoženemu očitanega kaznivega dejanja.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nekonkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev
VSRS Sodba I Ips 27041/201102.02.2017Izvajanje posla namreč pomeni obojestransko izpolnjevanje medsebojnih obveznosti pogodbenih strank pri konkretnem gospodarskem poslu, kar pomeni tudi njihovo pravočasno izpolnjevanje, tako tudi v dogovorjenih ali predpisanih rokih. Preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je namreč mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena in tako tudi v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da bi obveznosti obsojenca morale biti izpolnjene pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe V. T., d. o. o.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis dejanja - preslepitev - čas storitve - odločba o kazenski sankciji
Sodba I Ips 76/201105.04.2012Zaradi pomanjkanja materialnopravne relevantnosti predlaganega dokaza z njegovo zavrnitvijo obsojenčeva pravica do obrambe ni mogla bila kršena.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva in dokazi - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija
Sodba I Ips 48996/2010-5314.03.2013Dejstvo, da je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo do statusnega preoblikovanja samostojne podjetnice v enoosebno d. o. o. in prenosa premoženja nanjo, je predmet civilnopravnega razmerja in zato na obveznost obsojenca izpolniti v pogojni obsodbi naloženi pogoj nima vpliva.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - naklep - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - posebni pogoj - - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 5296/2010-7120.12.2012Kljub zavarovanju položaja oškodovane družbe kot prodajalca s pridržkom lastninske pravice v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti, ne drži, da zaradi neplačila kupnine s strani obsojenca kot kupca družbi ni nastala škoda.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - izpolnitev pogodbe - pridržek lastninske pravice
VSL Sklep II Kp 18980/201711.01.2018Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
VSM Sodba II Kp 32587/201608.11.2017Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le...poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje
VSL Sklep II Kp 43018/201821.05.2019Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).

Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Sodba I Ips 54965/2010-9630.01.2014Če se sodišče odloča o sojenju v nenavzočnosti, mora preizkusiti ali so podane formalne predpostavke (ali je bil pravilno povabljen, ali je svoj izostanek opravičil in ali je bil pred tem že zaslišan) in materialna predpostavka (ali je njegova navzočnost nujna).
V obravnavani zadevi je bila odločitev, da obsojenčeva navzočnost ni nujna, pravilna, obsojenec pa tudi ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je možnost sodelovati pri zaslišanju izvedenca imel, pa se ji je odpovedal.

234.a člen KZ predvideva dva izvršitvena načina storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije in sicer aktivnega, da storilec pri izvajanju posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in drugega pasivnega, da s prikrivanjem preslepi oškodovanca, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pravice obrambe - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - zaslišanje obremenilnih prič - pristranskost izvedenca - poslovna goljufija

Izberi vse|Izvozi izbrane