<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 1089/2001
ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.1089.2001

Evidenčna številka:VS14055
Datum odločbe:19.12.2001
Področje:PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
Institut:zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro

Če sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba (1. točka izreka) Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1690/2001-7 z dne 7.11.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.10.2001 (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je s sklepom (2. točka izreka) tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za priznanje azila in odločeno, da mora v roku treh dni po njeni pravnomočnosti zapustiti Republiko Slovenijo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o preganjanju, ki temelji na rasi, veri, narodnostni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju ter da je strah tožnika pred preganjanjem neutemeljen in zato ne izpolnjuje pogojev, določenih v 2. odstavku 1. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 113/2000 - odločba US RS in 124/2000, v nadaljevanju ZAzil). Prav tako ni ogrožena njegova fizična integriteta ali varnost ob primeru vrnitve v izvorno državo (Črno Goro). Zvezna Republika Jugoslavija in Črna Gora, od koder je v marcu 1999 odšel zaradi vpoklica v vojsko, sta sprejeli zakona o amnestiji, ki določata pomilostitev oseb, ki so se izognile vpoklicu v vojsko. Zakona se dejansko izvajata ter obstaja državna zaščita, ki jo spoštujejo civilne in vojaške oblasti. Tožnik ob vrnitvi v matično državo zaradi dezerterstva zato ne bo obsojen. Zato v obravnavani zadevi ni pogojev za priznanje azila na podlagi 3. odstavka 1. člena ZAzil. Tožena stranka je svojo oceno o dejanskih okoliščinah v tožnikovi izvorni državi oprla na poročila Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in Amnesty Internationala. Gre za mednarodni organizaciji, vredni zaupanja, zato so njuna poročila verodostojni vir za ugotavljanje razmer v posamezni državi. Zato je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov ugovor, da so dejanske razmere v Črni Gori slabše. Tožena stranka je pridobila številne dokaze o izvajanju zakonov o pomilostitvi v Zvezni Republiki Jugoslaviji. V upravnih spisih so številni podatki o izpuščenih zapornikih in o ustavitvah kazenskih postopkov. Zato je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor o dejanskem neizvajanju navedenih zakonov.

Tožnik v pritožbi navaja, da so dejanske okoliščine v njegovi izvorni državi veliko slabše, kot to izhaja iz poročil mednarodnih organizacij. Meni, da bi bil njegov položaj v primeru vrnitve težak. Ne glede na sprejeti zakon o amnestiji bi bil zagotovo obsojen zaradi dezerterstva. Vse življenje je živel v Črni Gori in ve, kako se tam stvari odvijajo. Ker bi bilo gotovo njegovo življenje v nevarnosti, je že zato upravičen do azila. Navaja še, da je eno sprejeti zakon, drugo pa je, koliko ga oblasti dejansko izvajajo. Ker razmere dobro pozna, ne verjame, da ga v Zvezni Republiki Jugoslaviji ne bi kazensko preganjali. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovi pritožbi ugodi in mu prizna pravico do azila.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik v pritožbi ne navaja, kateri pritožbeni razlog iz 1. odstavka 72. člena ZUS uveljavlja. Iz vsebine pritožbe izhaja, da izpodbija dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev v upravnem postopku in na katerem temelji tudi izpodbijana sodba.

Po določbah 3. točke 1. odstavka, v zvezi s 5. odstavkom 72. člena

ZUS, je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 1. odstavka 51. člena ZUS, odločilo le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Izpodbijano dejansko stanje tako ni bilo ugotovljeno v sodnem postopku, zato ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga iz 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS.

Ker niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, razloga, ki ga uveljavlja tožnik, pa ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. ZUS člen 72, 72/1-3, 72/5.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNjc4Ng==