<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sodba II Kp 9652/2013
ECLI:SI:VSMB:2018:II.KP.9652.2013

Evidenčna številka:VSM00016670
Datum odločbe:10.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Boris Štampar (preds.), Zdenka Klarič (poroč.), Simona Skorpik
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:preslepitev - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna goljufija - preslepitveni namen - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja

Jedro

Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega B.B. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega B.B. (osebni podatki kot v prvostopni sodbi) po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe, da je:

a) pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve pogodbe pa je nastala drugemu premoženjska škoda, s tem, da je kot direktor pravne osebe F. - P.R.A. M.S. dne 30.12.2010 v Murski Soboti s predsednikom R.D.S. J.K. sklenil Pogodbo o svetovanju pri pripravi razpisne dokumentacije projektnih predlogov št. FU/POSPPRDPP-2010/11/15-1, s katero se je zavezal, da bo R.D.S. zagotovil 20.000,00 EUR za izvedbo turnirja G.P. Slovenije v rokoborbi in si izgovoril, da bo upravičen do 50 % dobička, s tem pa je zapeljal J.K., da je pristopil k organizaciji turnirja G.P. in v sklopu tega pri družbi H.D d.o.o. naročil storitve v vrednosti 14.286,60 EUR, pri čemer pa kasneje B.B. obljubljenega denarja ni zagotovil, temveč je R.D.S. neposredno po sklenitvi pogodbe izročil zgolj 6.000,00 EUR, medtem, ko jim ostalih sredstev v višini 14.000,00 EUR ni zagotovil, tega pa tudi ni nameraval, v posledici tega pa R.D.S. ni moglo družbi H.D. d.o.o. plačati računa za naročene in opravljene storitve v višini 14.286,60 EUR, v nadaljevanju pa je dne 19. 2. 2011 zapeljal J.K. in O.B. kot zakonito zastopnico družbe H.D. d.o.o. in z njima kot direktor pravne osebe F. - P.R.A. M.S. sklenil Aneks št. 1 k Poslovnemu dogovoru, s katerim se je zavezal, da bo omenjena družba kot plačnik v treh obrokih poravnala opisane storitve v višini 14.286,60 EUR, pri čemer pa je bil plačan le prvi obrok v višini 4.286,60 EUR, preostala obroka v višini 5.000,00 EUR pa ne, česar tudi ni nameraval storiti, saj je obljubljal plačilo ustno in po elektronski pošti O.B. dne 19. 4. 2011 in 2. 9. 2011, obljub pa ni izpolnil, zato je družbi H.D. d.o.o. nastala premoženjska škoda v višini 10.000,00 EUR in

b) pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi celotne neizpolnitve obveznosti pa je nastala za stranko premoženjska škoda na ta način, da je kot direktor družbe K. d.o.o. M.S., dne 4. 6. 2010 v Murski Soboti podpisal pooblastilo za zastopanje v zadevi P 164/2010 in dne 3. 2. 2011 v Murski Soboti podpisal pooblastilo za zastopanje v zadevi P 10/2011 ter se s tem zavezal, da bo stroške zastopanja odvetnika C.L. plačal po izstavljenih računih in s tem preslepil odvetnika L., da je sprejel pooblastilo, opravil storitve in izdal računa, tega pa ni storil oziroma namena plačati stroškov ni imel že ob podpisu pooblastila in tako ni plačal izstavljenih računov:

- št. 2012-00055 z dne 8. 3. 2012 v znesku 735,60 EUR z zapadlostjo 16. 3. 2012,

- št. 2014-00203 z dne 10. 9. 2014 v znesku 739,32 EUR z zapadlostjo 18. 9.2014,

ter tako odvetniku C.L. iz L. povzročil premoženjsko škodo v znesku 1.474,92 EUR.

S tem naj bi storil pod točko a) in b) izreka napadene sodbe dve kaznivi dejanji poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika.

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji glede kaznivega dejanja opisanega pod točko b) izreka napadene sodbe iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika, obremenijo proračun, glede kaznivega dejanja opisanega pod točko a) izreka napadene sodbe pa mora po členu 96/II Zakona o kazenskem postopku plačati stroške obdolženega ter nagrado in izdatke njegovega zagovornika oškodovanec kot tožilec.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega B.B. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) opisanih pod točko a) in b) izreka napadene sodbe ter mu na podlagi 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je za kaznivo dejanje opisano pod točko a) izreka napadene sodbe določilo kazen osem mesecev zapora, za kaznivo dejanje opisano pod točko b) izreka napadene sodbe določilo kazen pet mesecev zapora ter mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen eno leto zapora, s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, proračun, ker ga je sodišče prve stopnje oprostilo plačila stroškov. Po prvem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s tar. št. 7112 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s tar. št. 7113 ZST-1 je obdolženi dolžan plačati sodno takso v znesku 250,00 EUR ter se mu na podlagi 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP naložilo plačilo stroškov oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca, stroške pooblaščenca oškodovanca odvetnika I.W., ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženca oprosti obtožbe oziroma napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega, ki se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s tem, ko v pritožbi navaja, da obdolžencu očitani kaznivi dejanji ne vsebujeta vseh zakonskih znakov, saj v opisu dejanj ni zadosti konkretizirana preslepitev, meri na kršitev iz člena 372/1 ZKP, saj zagovornik v pritožbi uveljavljane kršitve ne konkretizira, niti ne navaja katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja.

5. Zgoraj uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP je tudi po oceni pritožbenega sodišča podana, saj je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon, ker obdolžencu očitani kaznivi dejanji poslovne goljufije kot sta opisani in izhajata iz izreka napadene sodbe, nimata vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz člena 228/I KZ-1. Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju posla oziroma pogodbe preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa nastane za stranko ali za koga drugega premoženjska škoda. Zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin pomeni, da storilec pri drugi osebi ustvari zmotno predstavo o kakšni okoliščini. Zmota je posledica obdolženčevih lažnih trditev o teh dejanskih okoliščinah. Prikrivanje dejanskih okoliščin pa pomeni, da obdolženec drugemu ne pojasni določenih okoliščin, čeprav bi bil to zavezan storiti ob upoštevanju pravnega razmerja med njima ali glede na ustvarjeno medsebojno razmerje, ki pri pravnem poslovanju predvideva takšno pojasnilo.

6. V obravnavani zadevi opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj iz točk a) in b) izreka napadene sodbe ne vsebuje konkretizacije abstraktnega zakonskega znaka preslepitve drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ter s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene. Abstraktni zakonski znaki morajo namreč izhajati iz konkretiziranega opisa obdolženčevega ravnanja. Iz konkretnega opisa dejanja pod točko a) izreka napadene sodbe pa izhaja le, da je obdolženi pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi pogodbe kot direktor družbe F. s predsednikom R.D. M.S. sklenil pogodbo o svetovanju pri pripravi razpisne dokumentacije projektnih predlogov, s katero se je zavezal, da bo društvu zagotovil 20.000,00 EUR za izvedbo turnirja G.P. v rokoborbi in si izgovoril do 50 % dobička, s čimer je zapeljal J.K. predsednika društva, da je pristopil k organizaciji navedenega turnirja, s tem pa ga preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve pogodbe pa je nastala drugemu škoda. Torej se obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja pri sklenitvi pogodbe, pri tem pa gre zgolj za prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, kar pa za konkretizacijo zakonske znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ne zadošča. Takšna ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena.

7. Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Izjava volje je nujen element za sklenitev sleherne pogodbe, ki sama zase ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve, saj sta sklenitev posla in obljuba plačila potrebna, ne pa hkrati tudi zadostna pogoja za uresničitev zakonskega znaka preslepitve, ki je bistveni znak kaznivega dejanja poslovne goljufije in predstavlja njeno izvršitveno ravnanje. Zato mora biti zakonski znak preslepitve konkretiziran z navedbo in opisom konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave obdolženca prazne in neresnične, ali da je obdolženi zavestno prekrival dejanske okoliščine, iz katerih izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil ali ne bo mogel izpolniti. Opis kot izhaja iz izreka napadene sodbe pod točko a) pa ne zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve, saj opis obsega zgolj element slehernega pogodbenega razmerja, kljub temu, da je obveznost iz sklenjene pogodbe ostala neporavnana. V nasprotnem bi namreč v področje kaznovalnega prava neopravičeno uvrstili vse civilne obveznosti, ki so ostale neizpolnjene, tako v celoti kot deloma.

8. Ker dejanje, opisano pod točko a) izreka napadene sodbe, po zakonu ni kaznivo dejanje, saj v njemu manjka eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja in sicer ni konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, niti niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, kot to pravilno navaja zagovornik v pritožbi, gre lahko le za civilno pravno razmerje, ne pa kaznivo dejanje poslovne goljufije.

9. Prav tako zagovornik v pritožbi navaja, da kaznivo dejanje opisano pod točko b) izreka napadene sodbe ni kaznivo dejanje, saj ni v zadostni meri konkretiziran zakonski znak preslepitve, s čemer uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP. Pritožbeno sodišče glede na opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sode pod točko b) ugotavlja, da ta dejansko ni konkretiziran glede preslepitvenega namena obdolženca ob sklenitvi posla, torej ob podpisu pooblastila za zastopanje odvetnika. Kot že navedeno, sam podpis pooblastila brez, da bi pri tem bile navedene konkretne okoliščine na podlagi katerih bi jasno izhajal preslepitveni namen obdolženega, ne zadostuje za konkretizacijo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. V skladu s prvim odstavkom 269. člena ZKP mora obtožni akt med drugim vsebovati opis kaznivega dejanja, torej vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi pa opis dejanja kot je naveden v izreku sodbe pod točko b) ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj ne vsebuje preslepitve, torej aktivnega ravnanja obdolženca, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu. Sam podpis pooblastila odvetniku za zastopanje obdolženca namreč ne dosega znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj manjka opis preslepitvenega namena obdolženca in gre zgolj za civilno pravno razmerje, zato je podana kršitev iz člena 372/1 ZKP.

10. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodilo, saj je sodišče prve stopnje na škodo obdolženca kršilo kazenski zakon iz člena 372/1 ZKP. Glede na ugotovljeno kršitev kazenskega zakona se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi navedbami zagovornika obdolženca ni ukvarjalo in je o njegovi pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. Izrek o plačilu stroškov kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji temelji na določbi prvega odstavka 96. člena in drugega odstavka 92. člena ZKP in je posledica izreka oprostilne sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 228, 228/1, 372, 372/1
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNDY1