<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sodba II Kp 22454/2015
ECLI:SI:VSMB:2018:II.KP.22454.2015

Evidenčna številka:VSM00011007
Datum odločbe:17.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Debevec (preds.), Simona Skorpik (poroč.), Boris Štampar
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - obljuba plačila

Jedro

Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega oglaševanja na panojih podano z namenom, da bo naročeno tudi plačano.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega T.Š. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na novo odloči:

Obdolženega T.Š. (z osebnimi podatki kot v prvostopenjski sodbi)

se iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobil premoženjsko korist in stranki povzročil premoženjsko škodo na ta način, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti kot direktor družbe M. P. service d.o.o. M. točneje neugotovljene dni v času od meseca januarja 2013 pa do meseca aprila 2013 v M. pri družbi E. d.o.o., podjetju za ekonomsko propagando in reklamo v L., posredno po M.Ž., ki je bila pri njem zaposlena, naročil storitve zunanjega oglaševanja na jumbo panojih in s potrdilom ponudbe obljubil, da bo opravljeno storitev plačal v valutnem roku po izstavitvi računa, pri tem pa zamolčal, da je plačilno nesposoben, saj po tem računov izdanih od 14. 2. 2013 do 15. 5. 2013 v skupnem znesku 7.999,24 EUR ni poravnal, kot je to obljubil, na ta način pa si v višini 7.999,24 EUR pridobil protipravno premoženjsko korist in družbi E. d.o.o. povzročil premoženjsko škodo,

s tem pa naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika.

II. Gospodarska družba E. d.o.o. L. se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 22454/2015 z dne 30. 8. 2017 obdolženega T.Š. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po 57. členu istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po prvem odstavku 228. člena KZ-1 določilo kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca proračun, po prvem odstavku 95. člena ZKP pa mu je naložilo plačilo sodne takse ter stroške pooblaščenca oškodovanca, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, če bodo priglašeni. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je odločilo, da se oškodovani družbi E. d.o.o. L. prizna premoženjskopravni zahtevek v znesku 6.666,03 EUR, v presežku pa jo je z zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja uvodoma v pritožbi, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ki je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Dejanje ni kaznivo, če nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, navedeno pa pomeni, da morajo biti v opisu kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil obdolženec, abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja konkretizirani. Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega oglaševanja na panojih podano z namenom, da bo naročeno tudi plačano.

5. Prav tako kot je pri kaznivem dejanju poslovne goljufije potrebno preslepitev drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene (kar je abstraktni del opisa dejanja), povezati z opisom obdolženčevih ravnanj v konkretnem delu opisa in ga tako konkretizirati1, je potrebno v opisu tega kaznivega dejanja konkretizirati tudi trditev, da je obdolženec preslepil drugega, saj je to prav tako zakonski znak kaznivega dejanja, zato mora biti navedeno, katero fizično osebo je preslepil, kar pa v opisu dejanja v obravnavani zadevi ni navedeno. Navedeno je le, da je obdolženec pri družbi E. d.o.o., podjetju za ekonomsko propagando in reklamo v L., posredno po M.Ž., ki je bila pri njem zaposlena, naročil storitve zunanjega oglaševanja. Izostala je torej konkretizacija zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki sodi v tenor obtožnega akta in v izrek sodbe, kar pomeni, da opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zaradi česar je podana kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

7. Odločbi o stroških kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji ter o premoženjskopravnem zahtevku temeljita na prvem odstavku 96. člena, prvem odstavku 98. člena in tretjem odstavku 105. člena ZKP.

-------------------------------
1 Prim.: sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 228, 228/1,
Datum zadnje spremembe:
21.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5NDYx