<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM sklep II Kp 361/2017
ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.361.2017

Evidenčna številka:VSM0023548
Datum odločbe:12.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Miroslav Pliberšek(preds.), Boris Štampar(poroč.), Breda Cerjak Firbas
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.

Izrek

I. Pritožba pooblaščencev oškodovanca kot tožilca M.S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec M.S. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka sodno takso v znesku 360,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom II Ks 361/2017 z dne 7. 2. 2017 na podlagi sedmega odstavka 169. člena v zvezi z drugim odstavkom 186. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se zavrne zahteva za preiskavo zoper osumljena Ž.M. in pravno osebo M.M.R. d.o.o., zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) oziroma glede pravne osebe v zvezi s 24. in 25. členom Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Ob uporabi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da mora oškodovanka kot tožilka S. d.o.o. povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper ta sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec M.S. po svojih pooblaščencih, ki v pritožbi uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču pa predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se zoper osumljenega Ž.M. in osumljeno pravno osebo M.M.R. d.o.o., opravi preiskava oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ga vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ima sicer prav, ko uvodoma ugotavlja, da je v napadenem sklepu v njegovem uvodu in v odločbi o stroških kazenskega postopka napačno navedeno, da je zahteva za opravo preiskave podala družba S. d.o.o., saj je iz zahteve za opravo preiskavo, ki je bila vložena po pooblaščencih dne 3. 1. 2017 razvidno, da je zahtevo za preiskavo podal oškodovanec M.S. Vendar navedena ugotovitev ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je razvidna iz izreka napadenega sklepa, saj gre pri opisanem za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče popraviti na podlagi določb 365. člena ZKP, kar bo lahko storilo sodišče prve stopnje.

5. V obravnavani zadevi je zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča odločal o nesoglasju preiskovalnega sodnika z zahtevo za opravo preiskave zoper osumljena Ž.M. in osumljeno pravno osebe M.M.R. d.o.o., zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v povezavi z 24. in 25. členom ZOPOKD, ki je bilo opisano v zahtevi za opravo preiskave z dne 3. 1. 2017, ki jo je podal M.S. po pooblaščenki, Odvetniški družbi K. in odvetniki o.p., d.o.o.

6. Preiskovalni sodnik je zahteval odločitev senata iz razlogov, ker je bil mnenja, da zahteve za opravo preiskave ni vložil upravičen tožilec, ker iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da bi naj to bilo storjeno napram oškodovancem MOP in družbama T.I. d.o.o. in E.S. d.o.o. in po presoji preiskovalnega sodnika zgolj te tri pravne osebe pridejo v poštev kot oškodovanci kot tožilci; ker dejanje, ki je predmet zahteve za preiskavo, ni kaznivo dejanje; ker opis kaznivega dejanja ne vsebuje konkretnega opisa odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje in ker ni podan zahtevan dokazni standard - obstoj utemeljenega suma, da sta osumljena storila očitano kaznivo dejanje. Navedeno je sodišče prve stopnje povzelo tudi v razloge napadenega sklepa (točka 2-4).

7. Iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 5) pa je razvidno, da je zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za opravo preiskave iz razloga, ker zahteve ni vložil upravičeni tožilec. V tej točki obrazložitve je pravilno navedeno, da je zahtevo za opravo preiskave vložil M.S. kot fizična oseba, kar je storil po pooblaščeni odvetniški družbi, iz opisa dejanja, navedenega v izreku zahteve za opravo preiskave pa ne izhaja, da bi bil M.S. oškodovanec. Prav tako iz opisa ne izhaja, da bi bila kakorkoli oškodovana družba S. d.o.o., ki se navaja v opisu, saj je ta družba v njem navedena zgolj v povezavi s plačilom dela družbi M.M.R. d.o.o., katere zakoniti zastopnik in lastnik je osumljeni Ž.M., pri čemer pa naj bi dela, ki jih je navedena družba dobila plačana v znesku 136.000,00 EUR, bila opravljena po pogodbi, sklenjeni z družbo S. d.o.o.

8. Pravilnost navedenih razlogov prvostopnega sklepa pritožba ne more omajati z zatrjevanjem, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da M.S. ni oškodovanec, čeprav je vložil zahtevo za opravo preiskave. Po pritožbi sta si namreč osumljeni Ž.M. in pravna oseba M.M.R. d.o.o. na njegovo škodo pridobila protipravno premoženjsko korist ter njemu (M. S.) in pravni osebi S. d.o.o. povzročila protipravno premoženjsko škodo, sodišče prve stopnje pa je napačno presodilo, da je oškodovanec pravna oseba S. d.o.o., čeprav je evidentno, da je to vložnik zahteve M.S.

9. Kršitve, ki jo uveljavlja pritožba, pritožbeno sodišče ne ugotavlja. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je zahtevo za preiskavo po pooblaščeni Odvetniški družbi K. in odvetniki o.p., d.o.o., dne 4. 1. 2017 podal M.S. kot oškodovanec. Iz opisa kaznivega dejanja v zahtevi za opravo preiskave pa izhaja, da naj bi bile s kaznivim dejanjem oškodovane MOP in družbi T.I. d.o.o. in E.S. d.o.o. Njih naj bi z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin pri sklenitvi delovne pogodbe z dne 2. 11. 2010 in podizvajalske pogodbe št. 168-MM/2012 osumljeni Ž.M. in osumljena pravna oseba spravila v zmoto, da so v škodo svojega in državnega premoženja družbi M.M.R. d.o.o. plačale 136.000,00 EUR za dela, ki so dejansko že bila opravljena po pogodbi št. 2090012-AAS-030, sklenjeni z družbo S. d.o.o. V opisu dejanja torej M.S. sploh ni naveden, družba S. d.o.o. pa je v opisu navedena zgolj kot družba, ki bi naj opravila dela po pogodbi št. 2090012-AAS-030 in ne kot družba, ki bi jo naj osumljenec in osumljena pravna oseba z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin na kakršenkoli način spravila v zmoto, da stori kaj v škodo svojega premoženja. Opis, tak kot je naveden v zahtevi za opravo preiskave, torej ne pritrjuje pritožbenim izvajanjem, da je M.S. upravičen tožilec in da je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom neutemeljeno zavrnilo zahtevo za opravo preiskave, ker je to okoliščino zmotno ugotovilo in s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da oseba, ki je vložila zahtevo za opravo preiskave - M.S., v opisu kaznivega dejanja, za katero je bila zahtevana oprava preiskave, ni navedena v prav nobenem svojstvu.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.

11. Po obrazloženem je bilo o pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12. Izrek o plačilu sodne takse temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in drugega odstavka 96. člena ZKP, ker je posledica neuspele pritožbe, sodna taksa pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in po tar. št. 7222 Taksne tarife.


Zveza:

KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/7, 186, 186/2. ZOPOKD člen 24, 25.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NDE3