Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 167cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSM Sklep II Kp 41765/201614.11.2018Za poslovno goljufijo ne zadošča zgolj navajanje okoliščin in ravnanj, ki so tipična za sleherno pogodbeno razmerje, kot je v obravnavanem primeru zaveza k pravočasni in kvalitetni izpolnitvi obveznosti s strani obdolženca, temveč mora zakonski znak preslepitve biti konkretiziran z navedbo dejanskih okoliščin, ki jasno kažejo na obstoj obdolženčev zavesti, da obveznosti ne bodo izpolnjene na pogodbeno dogovorjen način.poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev
VSC Sodba II Kp 47016/201009.04.2013Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.

Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o...
preslepitev - poslovna goljufija - prikrivanje dejanskih okoliščin
VSM Sodba II Kp 21535/201520.11.2018Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja v pritožbi (da je obdolženčeva družba poslovno sodelovala z oškodovano družbo pri več različnih naročilih za nemško in avstrijsko družbo in sicer C., H. G. ter Z. G. že v letu 2011, da so bili naročniki resni, vsi projekti ter naročila izvedena in plačana, nadalje, da je imela družba v inkriminiranem času blokirane račune, da pa je za poravnavo plačila oškodovani družbi obljubila, da ji bo pripeljala poslovne partnerje iz tujine in s provizijo, ki bi jo pri tem dobila, kompenzirala dolg, ter obljubila obročno plačilo dolga v treh letih) potrjujejo prav to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje glede naklepa, da se je obdolženi zavedal, da je družba D. P. d.o.o. neplačevita in da lahko pride do neplačila obveznosti, pa je v to vseeno privolil, da bi na tak način zagotovil nadaljnje poslovanje svoje družbeposlovna goljufija - eventualni naklep - nastala škoda - objektivni pogoj kaznivosti
VSM Sodba II Kp 17814/201413.11.2018Po četrtem odstavku 397. člena ZKP je sodišče prve stopnje pri izrekanju nove sodbe vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu ZKP. Ta pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obdolženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.
Po sprejeti sodni praksi se prepoved spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje, kar pomeni, da sodišče v ponovljenem postopku ne sme ugotavljati oziroma upoštevati dejstev, ki so v škodo obdolženca.
Pri odločitvi mora sodišče v novem sojenje izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvi, razveljavljeni sodbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v ponovljenem sojenju obdolžena spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom, usklajenim s strožjim stališčem Vrhovnega sodišča glede zahteve po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.
Ker so bili po ugotovljenem prvotni okvirji izvršitvenih ravnanj...
prepoved reformacije in peius - poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev
VSM Sodba II Kp 42217/201616.04.2019Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
VSC Sklep II Kp 6143/201628.05.2019Če gre za prikrivanje takšnih okoliščin, ki bi sopogodbenika odvrnile od sklenitve posla, kar bi zamolčanje drugih obveznosti družbe, pomanjkanja sredstev za izvedbo potovanj ter blokad na transakcijskem računu, prav gotovo lahko bilo, je moč na tej podlagi sklepati tudi na morebitno preslepitveno ravnanje obtoženca.poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zamolčanje podatkov
VSC Sklep II Kp 16749/201417.09.2019Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).

Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
VSC Sodba II Kp 40046/201521.06.2019Za izrek obsodilne sodbe bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dognati, da se je obtoženec v trenutku sklepanja posla z oškodovancem zavedal, da svojega dela obveznosti (plačila dogovorjene in naročene storitve) ne bo izpolnil, ker bo sredstva družbe uporabil za druge namene, kljub temu pa istočasno oškodovancu lažno zatrjeval, da bo storitev ob zapadlosti plačana, še zlasti ker gre za majhen znesek.poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - preslepitev - oprostilna sodba
Sodba I Ips 84/200911.06.2009Pri gospodarski dejavnosti ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Sodba I Ips 270/200426.05.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - gospodarska dejavnost - opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 60/200822.04.2008Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - presoja navedb pritožbe - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 65939/2010-30218.06.2015Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
VSRS Sodba I Ips 24809/2010-14317.09.2015Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija
VSC sodba II Kp 11662/201324.01.2017Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.poslovna goljufija - ponujena cesija - asignacija - dodatni pogoj - denarna socialna pomoč
VSM sklep II Kp 65621/201216.02.2017Pritožbi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da v izreku sodbe opisano dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.

- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana z navedbo v sodbi, da je obdolženec kaznivo dejanje smiselno priznal, ker priznava dolg do oškodovane družbe.

- Pritožba nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je bila obtožnica 8. 9. 2016 modificirana.

- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana niti zaradi odločitve sodišča, da v obsodilni sodbi obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, naloži pa mu izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.

- Priznavanje...
poslovna goljufija - priznanje obstoja dolga - priznanje storitve kaznivega dejanja - bistvene kršitve določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
VSM sklep II Kp 361/201712.04.2017Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
VSM Sodba II Kp 5796/201617.10.2017Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje poslovne goljufije iz člena 228/I KZ-1. Ker v obravnavani zadevi izrek napadene sodbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, ki skupaj s konkretnim delom opisa predstavlja celoto, zato ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sodbe zadosti konkretiziran, zato je bila obdolžencu tudi dana možnost učinkovite obrambe. Sicer pa je povedati, da z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki jih pritožnica skuša prikazati kot kršitev kazenskega zakona, ko se sklicuje na krivdo obdolženca in opozarja, da se obdolžencu goljufiv namen ne očita pri izvajanju posla, ampak pri sklenitvi posla, graja dejansko stanje, ki ga...poslovna goljufija - zakonski znaki - goljufiv namen ob sklenitvi posla - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
VSM Sodba II Kp 22454/201517.04.2018Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega...poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - obljuba plačila
VSRS Sodba I Ips 52304/201223.11.2017Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
VSM Sodba II Kp 9652/201310.10.2018Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve.preslepitev - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna goljufija - preslepitveni namen - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja

Izberi vse|Izvozi izbrane