<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba I Ips 140/2004
ECLI:SI:VSRS:2005:I.IPS.140.2004

Evidenčna številka:VS22897
Datum odločbe:20.10.2005
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Objava v zbirki VSRS:KZ 1999-2007

Jedro

Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s sodbo pritožbenega sodišča kršena določba 1. odstavka 234.a člena KZ na način iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 8.5.2003 obtoženca na podlagi določbe 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Višje sodišče v Mariboru je ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženca obtožbe oprostilo iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP.

Zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 1. točki 1.

odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP ter predlagal, da Vrhovno sodišče ugotovi, da je višje sodišče z navedeno sodbo na način, določen v 1. točki 372. člena ZKP, kršilo določbo 1. odstavka 234.a člena KZ.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Višje sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa je nastala za stranko premoženjska škoda na ta način, da je kot direktor E.B. d.o.o. v L. na naročilnico z dne 19.6.2000 pri podjetju K. MGE, K.L. s.p., L. naročil izdelavo Max Compact plošč FH 65, d=13 mm za predelne stene in vrata v sanitarijah ter dobavo montažnega materiala, pri čemer se je zavezal naročene izdelke poravnati v roku dospelosti in so mu bili navedeni izdelki tudi izdobavljeni po dobavnici z dne 20.6.2000 ter izdan račun z dne 21.6.2000 na znesek 1.178.079,20 SIT in rokom plačila z dne 21.7.2000, pri tem pa naročenih izdelkov v roku dospelosti ni poravnal, ampak naknadno po večih urgencah oškodovanke v letu 2000 obročno poravnal le delni znesek 900.000 SIT, medtem ko preostalega zneska 278.079,20 SIT ni poravnal vse do 6.5.2003, čeprav je naročene kompakt plošče in vrata uporabil pri nadaljnjem svojem delu, za kar dobil tudi plačilo, navedene okoliščine pa izkazujejo, da vsled finančnih težav namena poravnati plačilo naročenih izdelkov v celoti ni imel že ob naročilu samem, z navedenim pa je tedaj vsled delne neizpolnitve preostale obveznosti podjetju K. MGE, K.L. s.p., L.

povzročil premoženjsko škodo v višini 278.079,20 SIT. Oprostilno sodbo je višje sodišče, kot je to razvidno iz razlogov sodbe, izreklo zaradi tega, ker je menilo, da opis kaznivega dejanja ni konkretiziran in da iz njega ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ. Opis kaznivega dejanja navaja zakonske znake le v abstraktnem delu, ne pa tudi v konkretnem delu opisa, kjer je navedeno le-to, da bodo obveznosti izpolnjene. Tako iz opisa po mnenju višjega sodišča ni razvidno izvršitveno dejanje, iz katerega bi lahko izhajalo, da je obtoženec lažno prikazoval, da bo svoje obveznosti izpolnil.

Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je posebna oblika goljufije. Na razliko med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije, ki je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti in da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec goljufivi namen zasledoval že od vsega začetka, je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat opozorilo (enako sodba I Ips 361/2004).

Sodišče lahko po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtoženca samo, če dejanje, kot je opisano v obtožbi, po zakonu ni kaznivo dejanje. V skladu s 1. odstavkom 269. člena ZKP mora obtožnica med drugim obsegati tudi opis kaznivega dejanja: torej vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, predstavljata abstraktni in konkretni del opisa celoto in ni potrebno, da se za razumljivost kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu opisa.

V konkretni kazenski zadevi Vrhovno sodišče ugotavlja, da opis dejanja, kot je naveden v izreku sodbe pritožbenega sodišča, vsebuje vse znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ. Iz opisa dejanja izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obtoženca, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu. Očitek preslepitve drugega, kot izhaja iz opisa, je v navedbi "s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene (v abstraktnemu delu opisa dejanja), s tem, da je z naročilnico naročil izdelavo predelnih sten in vrat v sanitarije ter dobavo montažnega materiala, pri čemer se je zavezal naročene izdelke poravnati v roku dospelosti in so mu bili izdelki izdobavljeni ter izdan račun, pri tem pa naročenih izdelkov v roku dospelosti ni plačal, zaradi česar je oškodovancu nastala škoda v višini 278.079,20 SIT" (konkretizacija opisa).

Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. V tej kazenski zadevi to pomeni, da je obtoženec pri oškodovancu (podjetju K. MGE, K.L. s.p., L.) z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.

Vrhovno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je pritožbeno sodišče z izpodbijano sodno odločbo kršilo kazenski zakon glede vprašanja, ali je dejanje, za katerega je bil obtoženec preganjan, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP). Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obtoženčevo škodo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 426. člena ZKP navedeno kršitev zakona le ugotovilo, ne da bi pri tem posegalo v pravnomočno odločbo.


Zveza:

KZ člen 234a.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yNTY4MQ==