Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 182cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 OdločbaDatumJedroInstitut
PP 21/97 Priloga str.101.01.1997Klasični in novi elementi pri poslovnih goljufijahkazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - vdor v računalniški sistem - zloraba položaja ali pravic
Sodba I Ips 73/200108.04.2004Ker je bila v času, ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje, za kaznivo dejanje goljufije predpisana strožja kazen kot v pozneje sprejetem KZ, je sodišče ravnalo v skladu z 2. odstavkom 3. člena KZ, ko je obsojenčevo dejanje kvalificiralo kot kaznivo dejanje goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena KZ in ne po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ, čeprav opis obsojenčevega dejanja ustreza opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije. V tem primeru bi bil namreč zoper njega uporabljen strožji zakon, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - goljufija - poslovna goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSC sklep Kp 141/200524.05.2005Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.

 
zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
Sodba I Ips 270/200426.05.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - gospodarska dejavnost - opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 361/200402.06.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Sodba I Ips 140/200420.10.2005Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.
poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
PP 24-25/06, priloga VI29.06.2006Pogodbe o lizingu in njihov odsev v kazenskem pravupogodba - lizing - goljufija - poslovna goljufija - zatajitev finančnih obveznosti
VSM sodba I Kp 162/200619.10.2006Bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zatrjuje namreč, da je prvostopno sodišče kršilo prepoved "reformatie in peius", ko je v ponovnem sojenju dopustilo okrožnemu državnemu tožilcu modifikacijo obtožbe, ki je za obdolženca manj ugodna oziroma se je s tem obdolžencu položaj v novem sojenju poslabšal, ter da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, oziroma so v nasprotju z listinskimi dokazi. Pritožba pa nima prav, saj sodišče prve stopnje ni kršilo zgoraj omenjene prepovedi, razlogi sodbe pa si tudi niso v nasprotju sami s seboj niti z listinskimi dokazi. Spremenjeni opis obtožbe za obdolženca ni strožji, ampak le konkretneje opiše obdolženčevo ravnanje. Sicer pa je obdolženčev zagovornik po modifikaciji obtožbe 13.12.2005 izjavil, da ne potrebuje dodatnega roka za pripravo obrambe, ter da še vedno meni, da gre pri obdolženčevem ravnanju za tipičen gospodarski spor in ne za...poslovna goljufija - goljufiv namen - stroški
Sodba I Ips 228/200601.03.2007ZKP ne predpisuje, da mora sodišče poučiti obtoženca, da lahko zahteva preložitev obravnave za pripravo obrambe zaradi spremembe obtožbe.

S prikrivanjem plačilne nezmožnosti, s tem pa tudi namena, da naročenega ne bo plačal, storilec uresniči zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234. a členu KZ.
prekoračitev obtožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - poslovna goljufija - pravice obrambe - zaslišanje obdolženca - identiteta med obtožbo in sodbo - čas za pripravo obrambe - pouk o pravici do zagovornika - zagovornik pravne osebe - zagovornik obdolženca
Sodba I Ips 65/200720.09.2007O zagovornikovem sklicevanju na konkretno sodno prakso prvostopenjskih sodišč se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeliti, saj se navedeno ne nanaša na odločilna dejstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - sodna praksa - zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - naklep
VSC sodba Kp 300/200704.12.2007S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.

 
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - konkreten dejanski stan
Sodba I Ips 266/200713.12.2007Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.
oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu
Sodba I Ips 92/200717.04.2008Iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obsojenca pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu (kot direktor gospodarske družbe je pri delavcih oškodovanca ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene in naročeno blago plačano, česar pa ni storil in je oškodovano družbo s tem preslepil in zapeljal, da so blago izročili) in so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije določno navedeni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev
Sodba I Ips 60/200822.04.2008Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - presoja navedb pritožbe - poslovna goljufija
Sodba I Ips 368/200813.11.2008Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno dejanje gre, pri čemer se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji obtoženčeva krivda.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poslovna goljufija
Sodba I Ips 123/200811.12.2008Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije
Sodba I Ips 351/200815.01.2009Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ se od kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ loči v tem, da je v kazenskopravnem pomenu poslovno goljufijo mogoče storiti tako ob sklepanju posla kot tudi kasneje, ob njegovem izvajanju.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija
VSM sodba I Kp 624/200828.01.2009Glede pritožbene navedbe, da obdolženec kot direktor in lastnik družbe ne more kazensko odgovarjati, je potrebno pojasniti, da je poslovna goljufija tista goljufija, pri kateri storilec ali več storilcev na področju gospodarskega poslovanja goljufa osebe znotraj gospodarskega subjekta ali pa v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami goljufa osebe v teh gospodarskih subjektih ali fizične osebe same. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je glavna značilnost povzročitev zmote pri oškodovancu. Ker pa je zmota psihološki pojem, pa je potrebno upoštevati, da so le osebe - ljudje lahko v zmoti, ne morejo pa biti v zmoti sami gospodarski subjekti, če jih obravnavamo kot nekakšen depersonaliziran nadpojem, ne da bi pri tem upoštevali, da vse gospodarske in druge odločitve sprejemajo fizične osebe - navadno vodilni uslužbenci, kar je obdolženec bil ali druge osebe, ki sestavljajo t.i. managerski sloj.

 
poslovna goljufija - povzročitev zmote pri oškodovancu
Sodba I Ips 494/200812.03.2009Krog storilcev kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234.a členu KZ je omejen na osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. V konkretnem primeru je obsojenec, ki je kot samostojni podjetnik z oškodovanci sklepal pogodbe (o posredovanju delovne sile, torej pri opravljanju storitev na trgu), s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - samostojni podjetnik - prekršek - izpolnitev obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
VSL sklep II Kp 411/200909.06.2009Ker oškodovanca doslej v kazenskem postopku nista uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka tako, kot določa 3. odstavek 102. člena ZKP, temveč sta le napovedala, da ga bosta uveljavljala, nista bila upravičena zahtevati začasnega zavarovanja zahtevka.začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - premoženjskopravni zahtevek - določnost premoženjskopravnega zahtevka

Izberi vse|Izvozi izbrane