Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 167cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSC Sklep III Kp 10281/201623.05.2017Pritrditi gre razlogom izpodbijanega sklepa, da ker iz pridobljenega dokaznega gradiva ne izhaja, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo in jo pri sklenitvi pogodbe ali tekom izvajanja pogodbe preslepil ali ji kaj prikrival (kaj takega ne zatrjuje niti pritožnik, ampak osumljencu očita "posredno oškodovanje"), osumljenec predstavnikov oškodovane družbe, ni mogel preslepiti.poslovna goljufija
PP 21/97 Priloga str.101.01.1997Klasični in novi elementi pri poslovnih goljufijahkazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - vdor v računalniški sistem - zloraba položaja ali pravic
PP 24-25/06, priloga VI29.06.2006Pogodbe o lizingu in njihov odsev v kazenskem pravupogodba - lizing - goljufija - poslovna goljufija - zatajitev finančnih obveznosti
PP 46/2013, str. 2628.11.2013O pravnih idealih, alternativah in rešitvahposlovna goljufija - dokazi - varstvo zasebnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - čustva v kazenskem postopku
VSM sodba I Kp 624/200828.01.2009Glede pritožbene navedbe, da obdolženec kot direktor in lastnik družbe ne more kazensko odgovarjati, je potrebno pojasniti, da je poslovna goljufija tista goljufija, pri kateri storilec ali več storilcev na področju gospodarskega poslovanja goljufa osebe znotraj gospodarskega subjekta ali pa v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami goljufa osebe v teh gospodarskih subjektih ali fizične osebe same. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je glavna značilnost povzročitev zmote pri oškodovancu. Ker pa je zmota psihološki pojem, pa je potrebno upoštevati, da so le osebe - ljudje lahko v zmoti, ne morejo pa biti v zmoti sami gospodarski subjekti, če jih obravnavamo kot nekakšen depersonaliziran nadpojem, ne da bi pri tem upoštevali, da vse gospodarske in druge odločitve sprejemajo fizične osebe - navadno vodilni uslužbenci, kar je obdolženec bil ali druge osebe, ki sestavljajo t.i. managerski sloj.

 
poslovna goljufija - povzročitev zmote pri oškodovancu
VSRS Sodba I Ips 25746/2013-6914.01.2016Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki dejansko opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na status.poslovna goljufija - gospodarska dejavnost
VSM sklep II Kp 35804/201323.11.2016Opis kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in po prvem v zvezi s tretjim odstavkom 228. člena KZ-1.poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
VSC sodba II Kp 51109/201225.04.2017V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.poslovna goljufija - prokurist
VSK sodba II Kp 6852/201214.05.2015Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.poslovna goljufija - eventualni naklep
VSM Sodba II Kp 44630/201507.09.2017Kaznivo dejanje po prvem odstavku 228. člena KZ-1; dokazanost.poslovna goljufija - dokazanost
VSM Sodba II Kp 24654/201515.02.2018Razumljivost izreka sodbe.razumljivost izreka sodbe - poslovna goljufija
VSC Sodba II Kp 43901/201413.11.2018Res je sicer, da iz judikatov Vrhovnega sodišča RS izhaja široka opredelitev pojma ″opravljanje gospodarske dejavnosti″, ko kaznivo poslovne goljufije lahko stori vsakdo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in pri tem ni pomemben status osebe, pač pa dejstvo, da opravlja gospodarsko dejavnost. Pojem gospodarska dejavnost tako ni vezan na pooblastila storilca, pač pa na gospodarsko dejavnost subjekta (organizacije), a pri ugotavljanju opravljanja gospodarske dejavnosti je vendarle ključno, ali ima gospodarsko naravo tista posamična dejavnost subjekta, pri kateri je prišlo do izvršitvenega ravnanja storilca (tako sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 10. 2015, opr. št. I Ips 7576/2015). Če torej do izvršitvenega ravnanja pride v okviru negospodarske dejavnosti subjekta, zakonski znak ″opravljanja gospodarske dejavnosti″ ne bo izpolnjen. Po modificirani obtožnici se je obtožencu kot izvršitveno ravnanje očitala preslepitev oškodovanca pri sklenitvi posojilne pogodbe....poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2/2013, str. 14001.01.2013Kvantitativna glosa o kompliciranosti in kopleksnosti gospodarskih kaznivih dejanjposlovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska kriminaliteta - legalitetno načelo - interpretativna diskrecija - obvladovanje gospodarske kriminalitete
PP 34/2013, str. 3405.09.2013Sodišča o „dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili“gospodarska kazniva dejanja - gospodarski kriminal - kriminal belih ovratnikov - poslovna goljufija - zloraba položaja - oškodovanje upnikov
Sodba I Ips 361/200402.06.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Sodba I Ips 140/200420.10.2005Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.
poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
VSM sodba I Kp 162/200619.10.2006Bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zatrjuje namreč, da je prvostopno sodišče kršilo prepoved "reformatie in peius", ko je v ponovnem sojenju dopustilo okrožnemu državnemu tožilcu modifikacijo obtožbe, ki je za obdolženca manj ugodna oziroma se je s tem obdolžencu položaj v novem sojenju poslabšal, ter da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, oziroma so v nasprotju z listinskimi dokazi. Pritožba pa nima prav, saj sodišče prve stopnje ni kršilo zgoraj omenjene prepovedi, razlogi sodbe pa si tudi niso v nasprotju sami s seboj niti z listinskimi dokazi. Spremenjeni opis obtožbe za obdolženca ni strožji, ampak le konkretneje opiše obdolženčevo ravnanje. Sicer pa je obdolženčev zagovornik po modifikaciji obtožbe 13.12.2005 izjavil, da ne potrebuje dodatnega roka za pripravo obrambe, ter da še vedno meni, da gre pri obdolženčevem ravnanju za tipičen gospodarski spor in ne za...poslovna goljufija - goljufiv namen - stroški
VSL sodba II Kp 815/200910.11.2009Drži, da sta razliki med izrekom izpodbijane sodbe in obtožnico podani, vendar to še ne pomeni, da gre za zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da gre za očitni pisni pomoti, ki se ne nanašata na kako odločilno dejstvo. V zvezi z navedenim zapisom v izreku izpodbijane sodbe „zaradi delne izpolnitve obveznosti“ pa je potrebno še dodati, da se ta del zapisa nanaša na zakonsko besedilo kaznivega dejanja oziroma tako imenovani abstraktni del opisa dejanja, ki pa ni bistvena sestavina izreka sodbe.

Razlika med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Narava pravnih...
nerazumljiv izrek sodbe - očitna pisna pomota - poslovna goljufija
VSC sodba II Kp 48374/2010 (II Kp 174/2010)05.10.2010Obtoženi je kot podjetnik ob sklenitvi pogodbe o gradnji podpornega zidu vzel pretežni del pogodbenega zneska. Kljub možnostim z delom ni pričel in tudi ne vrnil denarja oz. zanj kupljenega materiala. Gre za preslepitev investitorja. V primeru namreč, če je obtoženec morda vendarle vedel, da oškodovanca nimata ustreznega dovoljenja, denarja prej ne bi smel vzeti oz. bi moral od pogodbe odstopiti brž, ko je za to izvedel.kaznivo dejanje zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - konkreten dejanski stan
VSC sodba II Kp 40969/201015.01.2013Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna opredelitev kaznivega dejanja - goljufije - poslovna goljufija

Izberi vse|Izvozi izbrane