Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 178cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSM Sklep II Kp 4797/201818.04.2018Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
VSRS Sodba I Ips 2278/2010-17404.09.2014Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik na kršitve iz prvega odstavka tega člena sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
sodba II U 287/201321.08.2013Premoženje prosilke presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato dodelitev BPP ni utemeljena.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
VSM sodba IV Kp 16091/201003.04.2014Po oceni pritožbenega sodišča je v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP podana. S prvostopno sodbo je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca kršilo kazenski zakon v vprašanju ali je dejanje, za katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Opis slehernega kaznivega dejanja v sodbi (člen 359/I-1 ZKP) in obtožnici (člen 269/I-2 ZKP) mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Pomembno je, da opis obsega vse prvine posameznega kaznivega dejanja, v prvi vrsti vanj sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja (tako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 204/2008).opis kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufija
VSM Sklep II Kp 42142/201415.02.2018Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
VSL sklep II Kp 411/200909.06.2009Ker oškodovanca doslej v kazenskem postopku nista uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka tako, kot določa 3. odstavek 102. člena ZKP, temveč sta le napovedala, da ga bosta uveljavljala, nista bila upravičena zahtevati začasnega zavarovanja zahtevka.začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - premoženjskopravni zahtevek - določnost premoženjskopravnega zahtevka
VSL sodba I Cpg 1544/201230.08.2013V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.

Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.
obveznost plačila - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika
VSM Sodba II Kp 3554/201814.05.2020Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju...sprememba izpodbijane sodbe - oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilno pravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 51/201114.04.2011Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234. a členu KZ je storjeno tudi v primeru, če storilec pogodbenega partnerja preslepi pri samem izvajanju pogodbe in ne le ob sklepanju posla.bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 11899/2009-20924.08.2011Zakonski znak preslepitve je konkretiziran v lažni zagotovitvi, da bo dobavljeno blago v celoti poravnano, čeprav je obsojenec vedel, da slednje ne bo izpolnjeno.bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 26379/2010-10807.11.2013Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Sodba I Ips 40969/2010-7319.09.2013Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, kot ga ugotavlja izpodbijana pravnomočna sodba.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - poslovna goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 15325/2010-11930.05.2013Vrnjeno v presojo, ali obsojenec že ob sklenitvi pogodbe ni imel namena plačati celotne kupnine in tudi ne v primeru neizpolnitve obveznosti vrniti kupljeno skupaj z odškodnino (po sklenjeni pogodbi nanj lastninska pravica ni prešla).bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice
VSC sodba Kp 300/200704.12.2007S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.

 
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - konkreten dejanski stan
Sodba I Ips 51407/2010-7009.02.2012Dejstvo, da je obsojenec izpolnil del obveznosti, ki mu je bila določena s prvostopenjsko sodbo, ne vpliva niti na višino premoženjske koristi kot enega od zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja, niti ne na zakonitost oziroma pravilnost obveznosti, ki so bile obsojencu izrečene v okviru pogojne obsodbe.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija
Sodba I Ips 266/200713.12.2007Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.
oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu
VSL sodba I Cp 1186/201502.09.2015Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.povrnitev škode - stečaj družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti
Pravosodni bilten (PB), št. 1/2019, str. 43 01.02.2019

Zavrženje ovadbe (zgodba s številnimi odvodi)

vloga državnega tožilca - vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku - kazenski pregon - kazenska ovadba - zavrženje kazenske ovadbe - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - vrstni red odločanja - državna statistika - razlog za zavrženje

Izberi vse|Izvozi izbrane