Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 178cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSL sodba II Kp 47962/201122.10.2015V zadevi ne gre le za poslovno tveganje neizpolnitve pogodbe brez izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja v posledici nelikvidnosti družbe C. d.o.o. oziroma za rezultat plačilne nediscipline v času gospodarske krize v gradbeništvu, saj je izveden dokazni postopek take obrambne trditve z zanesljivostjo ovrgel. Ker pritožbeno sodišče sprejema stališče izpodbijane sodbe, da je obtoženi razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo terjatev oškodovanca oziroma je imela družba C. d.o.o. v kritičnem obdobju več prilivov kot odlivov, je brezpredmetno pritožbeno zagotavljanje, da je družba C. d.o.o. najprej poravnavala terjatve, ki so zapadle najprej, pa tudi sicer te navedbe pritožnikov niso z ničemer izkazane, vključno s trditvami, da je bilo treba upoštevati zlasti pravice delavcev.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - direktni naklep - premoženjsko stanje prve osebe - nelikvidnost - goljufivi namen - nesolventnost - postavitev izvedenca - kršitev pravic obrambe - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - posebni pogoj v pogojni obsodbi - zavrnitev pritožbe
VSL sklep II Kp 33723/201116.03.2016Pri odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki je urejen v ZFPPIPP, in odpravi posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki ga urejata KZ-1 in ZKP, gre za dva različna instituta.

Prepoved odpusta obveznosti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ne pomeni, da že po naravi stvari ni mogoče odpraviti posebnega pogoja v pogojni obsodbi.
poslovna goljufija - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - neizpolnitev posebnega pogoja - osebni stečaj - stečajni upravitelj - omejitev razpolaganja s premoženjem - plačila v breme stečajne mase - sklep sodišča kot pogoj za plačilo - odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe
VSL sodba II Kp 34090/201018.05.2016V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - dokončanje kaznivega dejanja - nastanek premoženjske škode - prepovedana posledica - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja - civilnopravno ravnanje - sklenitev izvensodne poravnave - naknadna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev pritožbe - potrditev sodbe
VSL sodba II Kp 29797/201122.06.2016Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca - opis kaznivega dejanja - preslepitev - kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja
VSL sklep II Kp 8883/201524.08.2016Pri sklepanju pogodb kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi (ali izvajanju) pravnega posla izrecno zagotavljal, da bo svoje obveznosti izpolnil, še toliko manj, kadar je nedvomno dogovorjen rok za izpolnitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da opis dejanja ne vsebuje okoliščin, s katerimi je obdolženi pri oškodovani družbi vzbujal lažni vtis, da bodo obveznosti izpolnjene, kar je razvidno tudi iz poenotene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Zavest storilca o lažnivem prikazovanju, da bodo obveznosti izpolnjene, oziroma prikrivanju, da te ne bodo izpolnjene, pa je mogoče še dodatno izpeljati iz nadaljnjih navedb v opisu dejanja, kjer so konkretizirane specifične dejanske okoliščine oziroma obdolženčeva kasnejša ravnanja, ki se jih je lotil, ne da bi prej ali pozneje poskrbel za poplačilo dolga oškodovane družbe. Pri presoji popolnosti...kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - ustavitev kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - preslepitev oškodovanca - naknadna objektivizacija namena preslepitve - direktni naklep - ugovor zoper obtožnico - sklep o ugovoru zoper obtožnico - obrazložitev sklepa - ugoditev pritožbi - razveljavitev sklepa
VSRS Sodba I Ips 54113/2012-16114.07.2016KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
VSRS Sodba I Ips 61787/201008.12.2016Če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja ne bo ponavljalo. Vključen bo že v del opisa konkretnega dejanskega stanu. Predvsem pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot „z namenom“ ali „vedoma“, ko gre za psihične procese, je opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja. Na namen sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena je stvar obrazložitve sodbe, ne pa opisa v izreku sodbe.



Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.



Ker v obravnavanem primeru ne gre za dokaz, na katerega bi se...
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenstvo - prisega izvedenca - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku-zamudne obresti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Sodba in sklep I Ips 6097/2010-58520.12.2012Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca.

Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.
prepoved spremembe na slabše - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjsko kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zastopnik pravne osebe v postopku prisilne likvidacije
VSL Sodba II Kp 40545/201530.11.2017Pogodbene zaveze in/ali obljube plačil s strani dolžnika same po sebi ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, tj. kolikor niso dopolnjene z opisom dejanskih okoliščin, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so obtoženčeve izjave in obljube vsebinsko prazne, torej neresnične (lažnive). Konkretizacija abstraktnega zakonskega znaka preslepitve mora biti vsebovana v opisu storilčevega védenja oziroma zavesti, da kljub podanim pogodbenim zavezam ter obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo.

Naracija konkretnega opisa dejanja zakonskega znaka storitve poslovne goljufije nad izvajanjem posla ne substancira, zato so brezpredmetna izvajanja sodbe, ki se nanašajo na obtoženčeva ravnanja med izvajanjem pogodbe, ter pomenijo prekoračitev obtožbe.

Obtoženec plačilne nesposobnosti družbe že pojmovno ni mogel prikrivati, saj je bila družba likvidna, zato bi moralo sodišče ob upoštevanju pravila objektivne identitete...
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sklenitev posla - prekoračitev obtožbe - nejasnost razlogov - oprostilna sodba - plačilna nesposobnost
VSK Sodba II Kp 8390/201212.11.2015To, da je obtoženec vse tri družbe personalno obvladal pa še ne pomeni, da družbe medsebojno niso mogle poslovno sodelovati. Res je sicer, kar v svoji pritožbi navaja zagovornik, da je izvedenec izpovedal, da če bi vsi akterji oz. vse povezane družbe medsebojno izpolnjevale obveznosti, kakor so bile zastavljene, bi sistem deloval in do težav ne bi prišlo. Vendar pa je potrebno v zvezi s tem povedati, da predmet obsodilnega dela sodbe ni delovanje sistema kot takega oziroma ustreznosti ali neustreznosti poslovnih odločitev povezanih družb med seboj, temveč odnos navzven, do posameznih oškodovancev, ki so na podlagi pogodb o vezavi depozitov, certifikatov in blagajniških zapisov o sredstvih, deponiranih pri hranilnici, le tej zaupali svoje prihranke oz. sredstva.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obvestilo obdolžencu o preiskovalnih dejanjih - poslovna goljufija - zloraba položaja ali pravic - povezane družbe - odvisne družbe - obarvani naklep - bančna dejavnost - insolventnost - premoženjskopravni zahtevek
VSRS Sodba I Ips 36694/201013.12.2018V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato sodišče prve stopnje ni dolžno navajati in se opredeljevati do vsakega dokaza, ki ga izvede, sploh če ta nima nikakršne dokazne vrednosti in se ne nanaša na dokazovanje pravno odločilnih dejstev.

Zagovorničina stališča, ki jih je predstavila v končni besedi, po vsebini predstavljajo njeno utemeljevanje, zakaj izvedeni dokazi, s tem pa tudi konto kartice, ne dokazujejo obsojencu očitanega kaznivega dejanja, v podkrepitev tega pa je predlagala postavitev izvedenca ekonomske stroke. Takšne navedbe ne morejo predstavljati samostojnega dokaznega predloga, temveč le stališče obrambe glede ugotovljenih dejstev, ki bi jih lahko po njenem mnenju podkrepil izvedenec.
bistvene kršitve določb postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni sklep - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - preslepitveni namen
VSRS Sodba I Ips 43328/201016.05.2019Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.

Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.

Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - posredni storilec - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sprememba sodne prakse - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - navzočnost na seji pritožbenega senata - pravica do obrambe - zloraba procesnih pravic
VSRS Sodba I Ips 45947/201505.03.2020Preslepitev je opisana v zagotovitvi, da bo oškodovancu, v primeru, če glavni izvajalec del ne bo sposoben plačati, opravljeno delo plačano na podlagi cesijske pogodbe, kar je pri oškodovancu sprožilo odločitev, da bo dela opravil. Opisano je torej obsojenčevo zatrjevanje po izraženih pomislekih oškodovanca, ali bo plačilo od družbe G., d. o. o., prejel in utrditev prepričanja pri oškodovancu z zatrjevanjem, da bo posel plačan na podlagi cesijske pogodbe, čeprav namena plačati že od vsega začetka ni bilo, kar pomeni preslepitev oškodovanca in je ta zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v opisu dejanja dovolj konkretiziran.

Opis dejanja za pravno osebo se sklicuje na opis dejanja za obsojenega, na dejanje, opisano pod točko 1.

Kadar gre za razmerje, da je storilec kaznivega dejanja direktor gospodarske družbe, torej vodstvena oseba in že iz opisa dejanja vodstvene osebe izhajajo znaki kaznivega...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju
VSL Sodba II Kp 47846/201226.09.2018Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
VSK sodba III Kp 5961/201328.11.2014Čeprav se je moral sodnik pred predobravnavnim narokom seznaniti z vsebino spisa in dokazi, in si torej tudi na podlagi sprejetega priznanja krivde posameznega obtoženca o zadevi ustvaril mnenje, pa to ne pomeni, da mu ni treba dokazne ocene glede ostalih obtožencev, ki krivde ne priznajo, sprejeti v skladu s 355. členom ZKP, torej, da lahko sodbo opre zgolj na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in sicer potem, ko je vestno pretehtal vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje sprejel sklep o dokazanosti oziroma nedokazanosti dejstev, in to, kot je bilo že povedano, za vsakega obtoženca posebej. Zato dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje krivde glede dveh obtoženk, samo po sebi ne more privesti do zaključka, da iz tega razloga sodnik ne more biti nepristranski glede ostalih obtožencev in da torej nadaljnji kontradiktorni postopek z izvedbo dokazov na glavni obravnavi ne more privesti do drugačnega spoznanja o...bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - sprememba pravne opredelitve - sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - stečajni upravitelj - upnik v stečajnem postopku - premoženjska korist - pomoč - pranje denarja - vedenje o obstoju umazanega denarja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija - varnostni ukrep - prepoved opravljanja dolžnosti stečajnega upravitelja - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija - odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - sprememba sodbe
VSK sodba Cpg 127/201419.06.2014Izvajalec plačilnega prometa je lahko odškodninsko odgovoren proti nalogodajalcu le za nepravilno (glede prave osebe in prave vsote) in za nepravočasno izvršitev naloga (prvi odstavek 24. člena ZPlaP). Banke smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobile po ZPPDFT, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom (prvi odstavek 78. člena ZPPDFT). To pa pomeni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da četudi bi banka že v času izvajanja spornih transakcij vedela za vse (goljufivost N.M. in družbe R.), kar je znano danes, in bi za to izvedela na podlagi dejavnosti, ki jih nalaga ZPPDFT, bi zaradi omenjene zakonske določbe tega ne smela razkriti tožnikom. Tudi po tedaj veljavnem Zakonu o bančništvu (ZBan-1) je bila v prvem odstavku 214. člena predpisana zaupnost vseh podatkov, dejstev in okoliščin o posamezni stranki, s katerimi banka razpolaga, in to ne glede na način, na katerega je banka pridobila te podatke.trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - izvajalec plačilnega prometa - Ponzijeva shema - ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost banke - ukrepi banke - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - škodljivo ravnanje - odškodninska odgovornost banke - preprečevanje pranja denarja
VSK sodba Cpg 128/201419.06.20141. Ni dvoma, da državni organi ne morejo preprečiti vseh kaznivih dejanj, prav tako je, gledano za nazaj, vedno možno očitati, da bi državni organi lahko ukrenili še kaj, kar bi pripomoglo k preprečitvi kaznivega dejanja ali zmanjšanju škode in bi jim torej bilo mogoče vedno, ko na koncu dejansko pride do škode zaradi kaznivega dejanja, očitati opustitev dolžnega ravnanja. Odškodninska odgovornost pa ni in ne more biti zastavljena tako široko. Prav zato je merilo protipravnosti neke opustitve predvidljivost negativne posledice (v bistvu je treba ugotoviti, ali je bila vzročna zveza med opustitvijo in nastalo škodljivo posledico predvidljiva). Predvidljivost je potrebno analizirati s časovne perspektive, ko naj bi se protipravno ravnanje dogajalo, in ne na način, za kakšnega se v bistvu zavzema tožeča stranka, ki ukrepe državnih organov ocenjuje ob predpostavki, da bi državni organi že ves čas lahko razpolagali z vsemi informacijami, ki so na koncu pripeljale...trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - opustitev državnih organov - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - Ponzijeva shema - Ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost državnih organov - ukrepi državnih organov - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - odškodninska odgovornost države - pristojnost državnih organov - informativni dokaz - dostop do relevantnih informacij
VSL sklep I Kp 775/201517.04.2015Ni mogoče pritrditi pritožbi, da ENP ni bil pravilno izpolnjen oziroma da gre v njem za napako. Nobenega dvoma ni, da je v ENP označena rubrika „preslepitev“, kamor spada tudi goljufija, pri čemer pritožbeno sodišče sprejema razloge sklepa, da goljufija obsega vse vrste goljufij (torej tudi t.i. poslovno oziroma poklicno).

Neutemeljen je tudi očitek pritožbe, da v opisu dejanja pod točko III/1 niso opisani zakonski znaki kaznivega dejanja (nobene) goljufije. Opis dejanja namreč obsega očitek, da v 26 primerih (za 26 delavcev) zahtevana oseba socialni blagajni Berlinskega gradbenega obrtnega združenja ni prijavila delavcem izplačanih neto plač, zaradi česar ji je bilo za 787.660,00 EUR zaračunan premajhne prispevek za socialno blagajno. Iz tega zapisa torej izhaja očitek, da naj bi zahtevana oseba dala lažne podatke, oškodovan pa naj bi bila socialna blagajna in ne posamezni delavci. Ni zato mogoče pritrditi pritožbi, da bi v tem primeru lahko šlo...
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - obvestilo o seji pritožbenega senata - evropski nalog za prijetje in predajo - preslepitev - goljufija - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - dvojna kaznivost - davčna zatajitev - velika premoženjska korist - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - zastaranje kazenskega pregona - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - enako varstvo pravic
VSL Sklep Cst 483/201729.08.2017Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
VSL Sklep I Cp 755/201814.05.2018Ker so bile vloge nerazumljive, je sodišče predlagatelja pozvalo, da naj se opredeli, kot kaj naj se vloge obravnavajo, saj iz njih ni mogoče razbrati spornega predmeta in posledično pravne narave postopka, v katerem naj se vloga obravnava. V odgovor na ta poziv je predlagatelj ponovno vložil enako nerazumljivo vlogo, zato je sodišče pravilno vloge zavrglo.nerazumljive vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge

Izberi vse|Izvozi izbrane