<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba II U 567/2017-8
ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.567.2017.8

Evidenčna številka:UP00010564
Datum odločbe:14.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Sonja Kočevar (poroč.), Vlasta Švagelj Gabrovec
Področje:OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov objekta na okolje - nepopolna vloga

Jedro

Tožeča stranka vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja ni predložila projektne dokumentacije za predvideni poseg. Zaradi navedenega je bila na podlagi 67. člena ZUP utemeljeno pozvana, da v postavljenem roku predloži manjkajoče dokazilo (kakor tudi popravljeno poročilo o vplivih na okolje), pri čemer je bila opozorjena na posledice, če tega ne bo storila. Ker ni sporno, da tožeča stranka v postavljenem roku zahtevanega dokazila ni predložila, je odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da če stranka v roku ne odpravi pomanjkljivosti, organ s sklepom vlogo zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) zavrgla vlogo tožeče stranke za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg: Čistilna naprava Lovrenc na Pohorju na zemljišču parc. št. 484/1 k.o. .... V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožeča stranka dne 6. 9. 2016 vložila vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki ji je priložila poročilo o vplivih na okolje za poseg čistilna naprava Lovrenc na Pohorju z dodatkom ter sklep ARSO z dne 18. 5. 2016. Iz dokumentacije je razvidno, da gre za že obstoječo čistilno napravo, ki je v funkciji od leta 2002 ter za katero je bil v skladu z določbo 51.a člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) izveden predhodni postopek. V navedenem postopku je bil dne 18. 5. 2016 izdan sklep, iz katerega izhaja, da ima obratovanje čistilne naprave pomembne vplive na okolje, zaradi česar je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po presoji ARSO pa poročilo o vplivih na okolje, ki ga je svoji vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja priložila tožeča stranka, ni bilo izdelano v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (v nadaljevanju: Uredba o vsebini), zato jo je pozval, da predloži poročilo, ki bo izdelano v skladu z navedeno uredbo ter projekt nameravanega posega. Dne 15. 6. 2017 je tožeča stranka vlogo dopolnila z dopisom, ki je vseboval pojasnila, kaj dejansko je nameravani poseg, strnjen opis težav glede delovanja čistilne naprave ter opredelitev glede najpomembnejših variant. Vendar ARSO ugotavlja, da tožeča stranka ni v celoti sledila pozivu, saj iz poročila še vedno ni mogoče razbrati, kaj naj bi bil nameravani poseg v okolje, za katerega bi se naj izvedla presoja vplivov na okolje. Tožeča stranka je v pojasnilu sicer izpostavila izbrano varianto, glede katere pa ni ustrezno dopolnila poročila o vplivih na okolje niti ni priložila projekta nameravanega posega. Ker torej vloge ni dopolnila na način, kot je izhajal iz poziva, je ARSO vlogo zavrgel v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke, ker meni, da je odločitev prvostopnega organa pravilna, vendar iz razlogov, ki jih je sama navedla v svoji odločbi. Meni, da se je vlagatelj v dopolnitvi opredelil glede predmeta nameravanega posega s tem, ko je opredelil glavno alternativo, ki bi bila okoljsko najbolj sprejemljiva za odpravo obstoječih obremenitev okolja. Prav tako je prvostopni organ, s tem ko se je spuščal v vsebino predloženega poročila o vplivih na okolje, že vsebinsko obravnaval vlogo. Vendar pa v obravnavanem primeru predstavlja bistveno okoliščino za zavrženje vloge dejstvo, da tožeča stranka k vlogi ni priložila projekta za obravnavan poseg, kot to določa prvi odstavek 57. člena ZVO-1, kar tudi ni sporno. Projekt pa je bistvena sestavina vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja in predstavlja pogoj za uvedbo postopka. Zaradi navedenega je ostala vloga nepopolna, zaradi česar je ni mogoče obravnavati.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da gre za obstoječo čistilno napravo, katere investitor je bila Občina Lovrenc na Pohorju, ter da je bilo za čistilno napravo izdano dovoljenje za poskusno obratovanje dne 14. 10. 2002. Prav tako čistilna naprava stoji na zemljišču, ki je v lasti občine, tožeča stranka pa je le izvajalec javne gospodarske službe čiščenja odpadne vode na podlagi koncesijske pogodbe. Tožeča stranka je tako kot izvajalec javne službe izključno odgovorna samo za čiščenje odpadne vode. V zvezi z obratovanjem čistilne naprave je tožeča stranka ugotovila, da je čistilna naprava hidravlično preobremenjena, saj dotok vode v čistilno napravo ne ustreza zahtevam Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. To pa ni v domeni tožeče stranke kot izvajalca javne službe čiščenja, temveč je to stvar izvajalca javne službe odvajanja odpadnih vod v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Ker je torej čistilna naprava preobremenjena zaradi vtoka iz sistema javne kanalizacije, tožeča stranka kot koncesionar ne more in ne sme imeti s tem nikakršnih pravnih obveznosti, dokler niso rešeni vtoki v sistem javne kanalizacije. To pa ni v pristojnosti izvajalca javne službe čiščenja komunalnih in odpadnih voda, zato ta ne more in ne sme vlagati in izvajati kakršnih koli ukrepov, še manj pa izdelati projekt za drugega onesnaževalca. V danem primeru tako gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja za rešitev predhodnega vprašanja, ki ni v domeni izvajalca čiščenja. Teh dejstev pa pristojni organ ni preverjal, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in napačno uporabljen materialni predpis. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter toženi stranki naloži izdajo okoljevarstvenega soglasja za čistilno napravo Lovrenc na Pohorju.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo 57. člena ZVO-1 mora nosilec nameravanega posega iz 51. člena tega zakona (ki določa kdaj je presoja vplivov na okolje obvezna oziroma kdaj se lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje) ministrstvo zaprositi za izdajo okoljevarstvenega soglasja z vlogo, ki ji mora priložiti projekt ter poročilo o vplivih na okolje. Iz navedene določbe torej jasno izhaja, da sta obvezni sestavini vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja projekt nameravanega posega in poročilo o vplivih na okolje. To pomeni, da do predložitve navedenih listin vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja ni popolna in je treba z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg "Čistilna naprava Lovrenc na Pohorju" ni predložila projektne dokumentacije za predvideni poseg. Zaradi navedenega je bila na podlagi 67. člena ZUP utemeljeno pozvana, da v postavljenem roku predloži manjkajoče dokazilo (kakor tudi popravljeno poročilo o vplivih na okolje), pri čemer je bila opozorjena na posledice, če tega ne bo storila.

8. Ker ni sporno, da tožeča stranka v postavljenem roku zahtevanega dokazila ni predložila, je odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da če stranka v roku ne odpravi pomanjkljivosti, organ s sklepom vlogo zavrže.

9. Na drugačno odločitev zadeve tudi ne vplivajo tožbeni ugovori. Iz njih v bistvu izhaja, da tožeča stranka kot koncesionar za opravljanje javne službe čiščenja odpadne vode na čistilni napravi ne more zagotavljati čiščenja odpadne vode v skladu s predpisi brez ustrezne ureditve odvajanja odpadnih voda, ki pa je v pristojnosti drugega izvajalca, zaradi česar tudi ne more izdelati projekta za drugega onesnaževalca. Takšni ugovori pa v tem postopku niso relevantni, saj se očitno nanašajo na medsebojna razmerja med občino kot koncendentom in tožnikom kot koncesionarjem, kar pa je stvar koncesijske pogodbe in z njo urejenega pravnega varstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter da je bil napačno uporabljen materialni predpis, saj v obravnavanem primeru organ vloge tožeče stranke ni obravnaval po vsebini, temveč je bila zavržena, ker zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ni bila sposobna za obravnavanje.

10. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o varstvu okolja (2004) - ZVO-1 - člen 51, 57
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMTc3