Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: Sodba I Ips 36893/2010-423, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 13.03.2014

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja - priznanje krivde - predobravnavni narok - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - pranje denarja - odločba o kazenski sankciji

Jedro: V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo.... Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 42238/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.10.2018

Institut: kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodek

Jedro: Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je... glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila istega historičnega dogodka oziroma enega dejanja v procesnem smislu, zato pregon zanje v skladu z načelom ne bis in idem ne bo izključen (tč. 20 in 21 sodbe I Ips 36893/2010 in tč. 9 sodbe I Ips 244/2015). Kdaj pa lahko izjemoma tudi kazniva dejanja tvorijo eno samo dejanje v procesnem smislu, pa je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo tč. 9 sodbe I Ips 244/2015 in tč. 21 sodbe I Ips 36893/2010, če je med dejanji in kaznivim dejanjem iz nadaljevanega kaznivega dejanja poleg zunanje (krajevne in časovne) povezanosti tudi takšna notranja povezava, da protipravnosti dejanja in krivde storilca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti, brez upoštevanja okoliščin, ki bi vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, ker bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja. Pri uporabi načela ne bis in idem se ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, pomembna je enakost dejstev, na pa enakost pravne opredelitve. Prepoved ponovnega sojenja se ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historičen dogodek, o katerem je bilo že razsojeno.


Obrazložitev: ... obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita, oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.“ Sodišči sta tudi menili, kot sta povzeli iz navedene sodbe Vrhovnega sodišča, da je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretni ...
+

Dokument: VSRS Sklep I Ips 8618/2011-313, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.10.2017

Institut: popravni sklep - pisna pomota v številki - uradna dolžnost sodišča

Jedro: Vrhovno sodišče s popravnim sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP, lahko po uradni dolžnosti popravi očitno pisno pomoto.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 28459/2011-126, enako tudi I Ips 17653/2010-437, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.06.2014

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - goljufija - ponareditev ali uničenje poslovnih listin

Jedro: V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh... kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 316/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.04.2015

Institut: dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo - pomembno pravno vprašanje - rekonstrukcija ali novogradnja - dela na obstoječem objektu - načelo zakonitosti - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro: Vprašanje rekonstrukcije ali novogradnje ni konkretizirano in temelji na očitno napačni predpostavki, da bosta obstoječa objekta v celoti odstranjena, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.Vprašanje uporabe prostorskega akta, ki v času odločanja upravnega organa prve... stopnje še ni veljal, je vprašanje na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006, X Ips 224/2007, X Ips 496/2010 in druge). V odločbah I Up 1341/2003, X Ips 1484/2006, X Ips 224/2007, I Up 142/2011, X Ips 152/2011 in I Up 23/2013 pa je Vrhovno sodišče tudi že pojasnilo, da se v upravnem sporu presoje zakonitosti upravnega akta, zakonitost upravnega akta presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 7620/2010-184, enako tudi VSRS Sodba I Ips 7620/2010-204, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 17.07.2014

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov

Jedro: Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.

Dokument: Sklep X Ips 249/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 23.06.2011

Institut: dovoljenost revizije - izvozna nadomestila za kmetijske proizvode - obnova upravnega postopka - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje

Jedro: Vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ko je sporna pravilnost uporabe obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva po ZUP. Pomembnega pravnega vprašanja v zvezi z obnovo postopka pa revidentka ni izpostavila.

Dokument: VSRS Sklep X Ips 328/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 02.03.2016

Institut: dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro: Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips... 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tej zahtevi ni zadostil. Svoje vprašanje namreč gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve. Taka vprašanja po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ne vplivajo.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 228/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.08.2015

Institut: dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - zavrženje revizije

Jedro: Vrhovno sodišče je na pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident (tj. pomen FIP za razlago določbe drugega odstavka 10. člena Zden), že odgovorilo v sodbah X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3.2015 in X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015.

Dokument: Sklep II DoR 245/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.07.2011

Institut: predlog za dopustitev revizije - odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro: Odločitev sodišča druge stopnje temelji na kriterijih, ki jih je treba uporabiti in so se po ugotovitvi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO oblikovali v sodni (npr. II Ips 198/2010) in ustavnosodni (npr. Up-2965/08) praksi.

Dokument: Sklep X Ips 91/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.05.2011

Institut: carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - vprašanje, bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja odstranitve blaga izpod carinskega nadzora

Jedro: Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo... Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in špediterju – pravna oseba) utemeljeno naložen špediterju – pravni osebi po prvem odstavku 125. člena CZ (in četrti alineji tretjega odstavka 145. člena CZ), ker je voznik blago (plinsko olje) v tranzitu pretočil v rezervoar, odstranjen izpod carinskega nadzora, namesto da bi ga prijavil namembni carinarnici.

+

Dokument: Sklep X Ips 484/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 23.01.2013

Institut: dovoljenost revizije - registracija društva - svet invalidskih organizacij - konkretiziranost posledic - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije

Jedro: Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji... društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. S svojimi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2011, X Ips 163/2012) bi moral navesti ne le kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, temveč tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude in seveda to tudi izkazati. Revident tega ni storil, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

+

Dokument: Sklep X Ips 13/2010 , Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.07.2010

Institut: obračun carinskega dolga - dovoljenost revizije - odločitev v obnovljenem postopku - neenotnost prakse sodišča prve stopnje - odstop od prakse v zadevi, ki ni predmet presoje - združitev zadev - odstop od stališča sodišča Evropskih skupnosti

Jedro: Navedbe tožeče stranke o neenotni praksi prvostopenjskega sodišča glede uporabe 1. in 2. točke 260. člena ZUP pri uvedbi obnove postopka ter navedbe glede razmerja med določbami ZUP o obnovi postopka in določbami Carinskega zakona o naknadnem obračunu carinskega dolga, po presoji revizijskega... sodišča glede na vsebino obravnavanih primerov niso bistvene za odločitev, zato z njimi tožeča stranka tudi ne more uspešno izkazati pogojev za dovoljenost revizij. S takšnimi navedbami tožeča stranka namreč problematizira pravilnost uvedbe obnove postopka, medtem ko gre v obravnavanih primerih za odločitev v obnovljenem postopku.

+

Dokument: Sodba IV Ips 31/2009, enako tudi IV Ips 199/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 23.11.2009

Institut: postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa

Jedro: Sodišče, ki v postopku o prekršku odloča o zahtevi za sodno varstvo, najprej preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj) in preveri, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje), šele nato... zahtevo za sodno varstvo presoja vsebinsko, pri čemer po uradni dolžnosti presodi tudi taksativno naštete postopkovne kršitve (62.a člen ZP-1).

+

Dokument: Sodba II Ips 268/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.10.2013

Institut: neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primerih, kot je konkretni, do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj (primerjaj II Ips 808/2007, VSL I Cp 723/2010, VSL I Cp... 2527/2009). Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti, še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. Ker tožnika nepremičnino, v katero sta vlagala, še vedno uporabljata, še nista prikrajšana in je zato njun zahtevek preuranjen.

+

Dokument: Sklep X Ips 63/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 22.04.2010

Institut: dovoljenost revizije - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti - prava vrednost carinskega blaga - združitev

Jedro: Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.

Dokument: Sklep X Ips 51/2013, enako tudi X Ips 46/2013, X Ips 61/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.04.2013

Institut: dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - iztek prekluzivnega procesnega roka - praznik, ki ni dela prost dan - že rešeno pravno vprašanje - neizkazanost zelo hudih posledic - zavrženje revizije - združitev postopka

Jedro: Ker gre pri obravnavanih revizijah za povsem enako vprašanje, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno, in ker sta isti tudi stranki spora, ki sta bili z odločitvijo že seznanjeni, pa čeprav šele po vložitvi obravnavanih revizij, Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in... ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP – ocenjuje, da vsebinsko odločanje o povsem enakem vprašanju ni več potrebno. Ponovno odločanje o že rešenem vprašanju namreč ne bi pomenilo odločanja o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ker odločitev o postavljenem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, in ker je s seznanitvijo z odločitvijo v identični zadevi odpadel tudi individualni interes revidenta za ponovno vsebinsko odločanje, Vrhovno sodišče zaključuje, da vprašanje, ki ga v obravnavanih revizijah izpostavlja revident, ni več pomembno pravno vprašanje. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 222/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.08.2015

Institut: dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije

Jedro: Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Revident ni izkazal zatrjevanega dostopa od sodne prakse, saj ni navedel,... glede katerega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni pojasnil v čem, naj bi bila dejanska in pravna situacija v obravnavani zadevi sploh primerljiva z zadevam, na katere se sklicuje.

+

Dokument: Sklep X Ips 11/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.03.2009

Institut: revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naravi

Jedro: Vrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005... z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.

+

Dokument: Sklep X Ips 128/2014, enako tudi X Ips 97/2014, X Ips 52/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.06.2014

Institut: carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika

Jedro: Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Delodajalec je po... 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane