Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 719/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2009samostojni podjetnik – prenehanje opravljanja dejavnosti – prispevki za socialno varnost – krajevna pristojnost – zamudne obrestiObveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.
Sklep II Ips 229/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2013dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvoVpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.
Sklep III Ips 54/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2012uredba Bruselj I – pristojnost slovenskega sodišča - prorogacija pristojnosti – dogovor o pristojnosti – prorogacijska klavzula – splošni pogoji poslovanja – kraj izpolnitveNamen relativno strogih pogojev obličnosti je v varovanju pravne varnosti, v zagotovitvi, da stranke soglašajo z vsebino prorogacijskega sporazuma. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so nacionalna sodišča pri obravnavi teh pogojev striktno vezana na avtonomno razlago določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. Vrhovno sodišče glede uporabe 23. člena Uredbe Bruselj I opozarja, da je z njo na sodišča prevaljena prvenstvena dolžnost ugotavljanja obstoja soglasja med strankami o vsebini prorogacijskega dogovora, ki mora biti torej jasno oziroma čim bolj določno izkazano.V zvezi s presojo veljavnosti dogovora o pristojnosti po točki (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I je pomembna ustaljena sodna praksa Sodišča EU, iz katere izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. Ker tožena stranka ni zatrjevala...
Sodba IV Ips 41/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2013hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča – navajanje novih dejstev – kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrškaOmejitev, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne bi mogel več navajati novih dejstev in dokazov v korist, velja le, kadar prekrškovni organ izda odločbo o prekršku (2. alineja drugega odstavka 55. člena ZP-1) ter za ugovor zoper t. i. posebni plačilni nalog.
Sodba VIII Ips 229/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - kasneje pridobljena medicinska dokumentacijaTožnik je v sodnem postopku predložil medicinsko dokumentacijo z izvidi iz časa po dokončnosti izpodbijane odločbe (maj 2010), za katero sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
Sodba I Ips 328/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.10.2010zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – čas vložitve – spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora – poročilo odbora – pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka – ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa – načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku – kršitev kazenskega zakona – zaplemba premoženjaZahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti. Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
Sodba X Ips 480/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.07.2012dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - trošarinski dolg – prisilna izterjava – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – solidarna odgovornost aktivnega družbenika – izstop družbenika iz družbe – sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom – ustavna odločba – neustavna sprememba zakona – kršitev materialnega prava – odprava upravnega aktaRevident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
VSRS Sodba I Ips 43745/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.02.2018kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanjaV konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca...
Sodba VIII Ips 71/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopkaDejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
Sklep II Ips 2/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.2010stroški postopka – odmera stroškovZ delno razveljavitvijo sodb nižjih sodišč, ki se nanaša na časovno obdobje od 8. 6. 1995 do 10. 6. 1998, je nastala situacija, v kateri ni mogoče opredeliti dosedanjega uspeha v pravdi glede posamezne pravdne stranke. Situacija je zato v bistvenem enaka (kar se tiče stroškov), kot če bi bile sodbe v celoti razveljavljene in bi moralo sodišče prve stopnje odločati o vseh zahtevkih.
Sodba VIII Ips 164/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.06.2013lastnost zavarovanca – status zavarovanca – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovični delovni čas – prijava v obvezno zavarovanjePritožbeno sodišče je pravilno odločilo, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 za delovni čas 20 ur na teden od dne 15. 4. 2010.
VSRS Sklep X Ips 3/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljenost revizije - davek na dividende - pripis dobička deležem družbenikov v osebnih družbah - razveljavitev zakona - učinkovanje razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočnost - že izpolnjena davčna obveznost - zahteva za vračilo obresti - že rešeno pravno vprašanjeKer je o postavljenem pravnem vprašanju glede učinkovanja razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014 na izpolnjene davčne obveznosti že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS Sodba I Ips 13547/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - bruto ali neto znesekV takšnem opisu kaznivega dejanja so v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Kp 30816/2012 z dne 14. 3. 2014 presodilo, da s tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 namreč ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so z njim varovane temeljne pravice delavcev, med katere spada tudi plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za socialno varnost. V sodbah I Kp 61453/2011 z dne 11. 12. 2015 in I Ips 32471/2011 z dne 24. 11. 2016 je Vrhovno sodišče presodilo, da ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu pripada, torej plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki...
VSRS sklep II Ips 180/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016dopuščena revizija - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - izbrisna tožba - lastninska pravica v pričakovanju - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - zloraba instituta zamudne sodbeSodišči prve in druge stopnje imata prav, da je praviloma vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1). Spregledata pa, da gre v obravnavanem primeru za izjemne okoliščine, ko tožnik zatrjuje, da je bila že tožba s strani drugega toženca vložena fiktivno z namenom obiti prisilne predpise in da je bila tudi pasivnost toženca, ki na tožbo ni odgovoril, storjena z namenom zlorabe. Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta tožniku odrekli možnost vložitve izbrisne tožbe onemogočili učinkovito varstvo njegove lastninske pravice. Po ustaljeni presoji Ustavnega in Vrhovnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v zvezi s takoimenovanimi pričakovalnimi pravicami (glej na primer odločbi...
Sodba X Ips 478/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.06.2012prisilna izterjava - ustavna odločba - vrednostni kriterij - odprava upravnega akta - dovoljena revizija - kršitev materialnega prava - izstop družbenika iz družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugoditev reviziji - trošarinski dolg - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom - neustavna sprememba zakonaRevident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2017kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idemV opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
VSRS Sklep III Ips 64/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.12.2018narava pogodbe - pogodba o sofinanciranju - podjemna pogodba - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - koneksnost - dopuščena revizijaPogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ...z dne 15. 2. 2010, s katero je bilo urejeno sofinanciranje nalog, ki jih bo navedena družba na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2019 izvedla tako, da za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Zato v konkretnem primeru ne gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena OZ.
Sodba X Ips 245/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.04.2010znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov – različnost znakov – celovita presoja – soodvisnost obojih podobnosti, v skladu s katero nižjo stopnjo podobnosti med primerjanimi blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkamiV zvezi s pravilom, vsebinsko identičnim s točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je Sodišče Evropskih skupnosti (sedaj Sodišče Evropske unije) sprejelo stališče, da „celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev. V posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami, in obrnjeno.“ (Sodba z dne 29. septembra 1998 v zadevi C-39/97 Canon Kabushiki Kaisha proti Metro-Goldwyn-Mayer Inc., 17. točka obrazložitve). V skladu s to pomembno pravno razlago je zato treba razumeti tudi točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je treba pojmovati kot verjetnost zmede o izvoru proizvodov (glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 812/2004 z dne 11.12.2007 in zgoraj navedeno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti Canon, 26. točka obrazložitve).
VSRS Sklep II Ips 38/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018družbena lastnina - lastninjenje - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - javna pot - pridobitev lastninske pravice - začasen prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravamiPri neodplačnem prenosu površin na pravnega prednika prvotoženke, na katerih naj bi se uredili parki, poti in druge javne površine, po oceni Vrhovnega sodišča ni šlo za prenos v prosto razpolaganje, temveč za prenos, ki je bil namenski in časovno omejen na tisto obdobje, v katerem je ta te površine uporabljal. Če je bila sporna nepremičnina javna površina, jo je imel pravni prednik prvotoženke v uporabi samo, dokler javna pot ni bila zgrajena oziroma rekonstruirana. Po dograditvi pa je njegova pravica uporabe dejansko prenehala. Tedaj ta nepremičnina ni bila več njegovo osnovno sredstvo in drugotoženka v takem primeru ex lege ni postala njena lastnica. Beseda "vključno", ki jo vsebuje prvi odstavek 76. člena ZGJS, jasno nakaže, da se po tem členu ne lastnini zgolj infrastruktura, pri kateri je izpolnjen eden izmed taksativno določenih pogojev v alinejah. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi judikata II Ips 213/2010 sodilo le o tem, ali tam obravnavan primer ustreza...
Sklep X Ips 434/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.11.2010zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacijaV skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.

Izberi vse|Izvozi izbrane