Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 323/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - nesorazmernosti cene glede na ceno leta 2009 - neenaka obravnava primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - sklicevanje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne...
VSRS Sklep X Ips 91/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.01.2017dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila je predpisana z zakonom - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - vprašanje nesorazmernosti te cene glede na ceno leto poprej - vprašanje neenake obravnave primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - neupravičeno sklicevanje na drugi odstavek 721. člena ZUS-1 - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbeSklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne...
VSRS Sklep X Ips 44/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - vrednostni kriterij ni izkazan - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazanePravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, vendar te navedbe ne konkretizira. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) je razvidno, da se zahtevek za denacionalizacijo nanaša na premoženje delniške družbe, ki je obsegalo v obrazložitvi prvostopenjske upravne odločbe navedeno nepremično premoženje. Znesek, ki ga revident navaja kot vrednost izpodbijane sodbe, iz teh listin ni razviden. Iz teh listin tudi ni razvidno, da je zahteval plačilo odškodnine v obveznicah. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča. Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X
VSRS Sodba I Ips 6043/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2019kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega kazenskega zakona - neprava obnova kazenskega postopkaEnotno kazen, ne le kazen za posamezno kaznivo dejanje, je treba v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu izreči le na podlagi zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja oziroma na podlagi poznejšega zakona, če je ta za storilca milejši. Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni, ne glede na to, kdaj se je odločalo o nepravi obnovi. V odločbi I Ips 21381/2011 z dne 28. 5. 2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da je po drugi strani izključeno, da bi se enotna kazen izrekla po pravilih, ki v času storitve kaznivega dejanja (kateregakoli od vključenih) niso več veljala. Enotne kazni torej za nobeno kaznivo dejanje ni mogoče izreči po zakonu, ki je veljal pred njegovo storitvijo, ne pa več v času storitve, oziroma enotno kazen je mogoče izreči le po veljavnem ali poznejšem zakonu. Povedano drugače: če se v...
Sodba VIII Ips 229/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - kasneje pridobljena medicinska dokumentacijaTožnik je v sodnem postopku predložil medicinsko dokumentacijo z izvidi iz časa po dokončnosti izpodbijane odločbe (maj 2010), za katero sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
Sodba I Ips 328/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.10.2010zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – čas vložitve – spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora – poročilo odbora – pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka – ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa – načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku – kršitev kazenskega zakona – zaplemba premoženjaZahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti. Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
VSRS Sodba I Ips 3425/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.10.2019kršitev določb kazenskega postopka - neposredna obtožnica - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pravica do zagovornika - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnikov - kraj in čas storitve kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper narod in državo - veleizdaja - politično sodelovanje z okupatorjem - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija - domobranstvo - namen - (ne)obrazloženost sodbe - retroaktivna veljavnost zakona - splošna pravna načela civiliziranih narodov.V sodbi morajo biti obrazložena dejstva, ki so pomembna za uporabo določb materialnega in procesnega zakona. Obrazloženo mora biti, kako je sodišče doseglo svojo odločitev. Pri presoji sodbe je treba izhajati iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja. Presoja je možna glede temeljnih postopkovnih garancij obsojencu. Te pa niso dosegale tedanjih procesnih standardov in tako tudi niso bile v zadostni meri upoštevane, saj je bilo sodbo potrebno obrazložiti v vseh njenih delih. Objekt kazenskopravnega varstva po ZKLD je bila državna (ustavna) in politična ureditev. Izjema je veljala za vojne zločine, storjene med drugo svetovno vojno, ki so bili kaznivi tudi po splošnih od civiliziranih narodov priznanih pravnih načelih. Dejanja obsojenca, ki imajo znake kaznivega dejanja, so bila kazniva po splošno priznanih načelih in so jih preganjale takrat moderne države in jih je kot taka poznala tudi Kraljevina Jugoslavija. Vrhovno sodišče je že v sodbi I
VSRS Sklep X Ips 273/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.03.2015dovoljenost revizije - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - pomembno pravno vprašanje kmet mejaš - zemljišča ločena s potjo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - neizkazane - neuresničeno pričakovanjeO vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče že odločilo. V odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 je sprejelo stališče, da se za kmeta mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.Revidentka samo z navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni niti verjetno izkazala. Ker pa je pravno veljaven nakup kmetijskega zemljišča in gozda odvisen od prednostne pravice ter odobritve pravnega posla, kar je odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev, posledice, ki so...
Sklep II Ips 229/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2013dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvoVpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.
Sodba X Ips 480/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.07.2012dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - trošarinski dolg – prisilna izterjava – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – solidarna odgovornost aktivnega družbenika – izstop družbenika iz družbe – sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom – ustavna odločba – neustavna sprememba zakona – kršitev materialnega prava – odprava upravnega aktaRevident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
Sklep II Ips 2/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.2010stroški postopka – odmera stroškovZ delno razveljavitvijo sodb nižjih sodišč, ki se nanaša na časovno obdobje od 8. 6. 1995 do 10. 6. 1998, je nastala situacija, v kateri ni mogoče opredeliti dosedanjega uspeha v pravdi glede posamezne pravdne stranke. Situacija je zato v bistvenem enaka (kar se tiče stroškov), kot če bi bile sodbe v celoti razveljavljene in bi moralo sodišče prve stopnje odločati o vseh zahtevkih.
Sodba VIII Ips 71/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopkaDejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
Sodba VIII Ips 164/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.06.2013lastnost zavarovanca – status zavarovanca – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovični delovni čas – prijava v obvezno zavarovanjePritožbeno sodišče je pravilno odločilo, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 za delovni čas 20 ur na teden od dne 15. 4. 2010.
VSRS Sklep X Ips 3/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljenost revizije - davek na dividende - pripis dobička deležem družbenikov v osebnih družbah - razveljavitev zakona - učinkovanje razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočnost - že izpolnjena davčna obveznost - zahteva za vračilo obresti - že rešeno pravno vprašanjeKer je o postavljenem pravnem vprašanju glede učinkovanja razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014 na izpolnjene davčne obveznosti že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS Sodba I Ips 43745/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.02.2018kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanjaV konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca...
Sodba X Ips 478/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.06.2012prisilna izterjava - ustavna odločba - vrednostni kriterij - odprava upravnega akta - dovoljena revizija - kršitev materialnega prava - izstop družbenika iz družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugoditev reviziji - trošarinski dolg - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom - neustavna sprememba zakonaRevident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
VSRS Sodba I Ips 13547/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - bruto ali neto znesekV takšnem opisu kaznivega dejanja so v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Kp 30816/2012 z dne 14. 3. 2014 presodilo, da s tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 namreč ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so z njim varovane temeljne pravice delavcev, med katere spada tudi plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za socialno varnost. V sodbah I Kp 61453/2011 z dne 11. 12. 2015 in I Ips 32471/2011 z dne 24. 11. 2016 je Vrhovno sodišče presodilo, da ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu...
Sklep X Ips 434/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.11.2010zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacijaV skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
Sodba VIII Ips 3/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2011delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja – poseg v pravnomočno odločbo - „nadomestitev“ pravnomočne odločbeO priznanju pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožnika, kot tudi o njeni odmeri in izplačevanju je bilo odločeno z odločbo tožene stranke z dne 6. 8. 1986. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja vse dotlej, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način. Tožena stranka z izpodbijanima odločbama ni odločila le o (ne)izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine. V izreku odločbe z dne 24. 11. 2006 (potrjene z dokončno odločbo z dne 4. 9. 2007) je izrecno navedeno oziroma odločeno, da se s to odločbo nadomesti pravnomočna odločba z dne 6. 8. 1986. S tem je z izpodbijano odločbo izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, torej brez pravne podlage, posegla tudi v pravnomočno odločitev o pravici (priznanje I. kategorije invalidnosti in pravice do delne pokojnine, vključno z odločitvijo o njeni višini in datumom začetka izplačevanja).
Sklep III Ips 12/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2011enostranska izjava volje – darilna pogodba – pogodbena podlaga – poslovna podlaga (kavza)Izjava volje tožene stranke v Dopisu ne ustreza nobenemu izmed abstraktnih dejanskih stanov določb ZOR, ki opredeljujejo, kdaj je enostranska izjava volje podlaga za nastanek obveznosti v breme osebe, ki je tako izjavo volje podala (prim. 229. člen in naslednje ZOR). Besedilo Dopisa ne daje podlage (i) niti za razumevanje, da je tožena stranka obljubljala izvršitev neke svoje, prej nastale obligacijske obveznosti, (ii) niti za razumevanje, da je obljubljala izpolnitev iz svojih sredstev, niso nepomembne trditve tožene stranke (iii) o finančnem viru (plačilo je bilo obljubljeno „iz naslova subvencij 2001 na račun kršiteljev dogovora“) za odpravo negativnih posledic, do katerih bi prišlo v primeru nižje cene zaradi manjše oddane količine hmelja, ter (iv) o nagibih za sporni Dopis (prim. 53. členu ZOR).

Izberi vse|Izvozi izbrane