Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6854cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 155/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.05.2010revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe – pravni interes za revizijo – zavrženje revizijePravilna je odločitev višjega sodišča, da je sodba o zavrnitvi dela tožnikovega zahtevka postala pravnomočna že na podlagi odločbe istega sodišča I Cp 2380/2007 z dne 30.5. 2007 in da zatorej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje zdaj le še ugodilnega dela prvostopenjske odločbe.
Sodba VIII Ips 506/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2010nezakonito prenehanje delovnega razmerja – plačilo nadomestila plače - zmanjšanje škode – zaposlitev pri drugem delodajalcuIz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da tožnik zaposlitev pri firmi K. in I. ni sprejel zato, ker ju ni mogel oziroma iz utemeljenih razlogov. Ob taki dejanski ugotovitvi je sodišče pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati nadomestilo plače za celotno sporno obdobje.
Sodba II Ips 29/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2012povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta v relevantnem obdobju od 1. 1. 2006 do 14. 8. 2008 prebivali tožnici, je od ceste oddaljena 40 metrov, v tem obdobju pa sta bili tožnici praktično ves čas doma (prva tožnica je upokojenka, druga tožnica je invalid I. kategorije).
VSRS Sodba II Ips 81/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2017privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizijaV obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu...
Sodba X Ips 449/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.11.2009prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov – izbris iz sodnega registraOdločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ne opredeljuje kriterijev, ki bi omogočili, da se določeni družbeniki avtomatično štejejo za aktivne družbenike. Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je imel posamični družbenik vpliv na poslovanje družbe.
Sodba X Ips 55/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.01.2010prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – rok za uveljavljanje terjatev do družbenikov – sklep in odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00Zadržanje izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod po presoji Vrhovnega sodišča učinkuje tudi na določbo drugega odstavka 394. člena ZGD. Zadržanje roka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 23.5.2002 je trajalo od 8.6.2002 do 5.11.2002. S tem pa se je podaljšal tudi enoletni rok, določen v drugem odstavku 394. člena ZGD.
Sklep III Ips 182/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010mejna preizkusna sodbe sodišča prve stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnjePritožnik pritožbe ni omejil na I., II. in V. točko izreka izpodbijane sodbe, zato bi jo moralo drugostopenjsko sodišče preizkusiti v tistem delu, v katerem pritožnik ni zmagal na prvi stopnji (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Sodba VIII Ips 59/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopkaDejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
VSRS Sklep X Ips 44/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - vrednostni kriterij ni izkazan - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazanePravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, vendar te navedbe ne konkretizira. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) je razvidno, da se zahtevek za denacionalizacijo nanaša na premoženje delniške družbe, ki je obsegalo v obrazložitvi prvostopenjske upravne odločbe navedeno nepremično premoženje. Znesek, ki ga revident navaja kot vrednost izpodbijane sodbe, iz teh listin ni razviden. Iz teh listin tudi ni razvidno, da je zahteval plačilo odškodnine v obveznicah. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča. Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X
VSRS Sklep X Ips 323/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - nesorazmernosti cene glede na ceno leta 2009 - neenaka obravnava primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - sklicevanje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne...
VSRS Sklep X Ips 91/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.01.2017dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila je predpisana z zakonom - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - vprašanje nesorazmernosti te cene glede na ceno leto poprej - vprašanje neenake obravnave primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - neupravičeno sklicevanje na drugi odstavek 721. člena ZUS-1 - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbeSklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne...
Sodba VIII Ips 85/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.06.2014invalidnost I. kategorije - pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojninaNa podlagi izvedenih dokazov je zaključek sodišča jasen - v času izdaje spornih odločb tožene stranke pri tožnici ni bila podana I. kategorija invalidnosti, temveč je bila še naprej podana njena preostala delovna zmožnost v okviru že prej priznane III. kategorije invalidnosti v smislu 60. in 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Sklep X Ips 340/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.01.2014dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pravni interes za revizijo - obresti - sodba sodišča prve stopnje delno ugodilna - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - davčna osnova - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbiTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Revizija zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (ugodilni del) ni dovoljena, ker revidentka zanjo nima pravnega interesa.Višina davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti, naložene v plačilo, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
VSRS Sodba I Ips 6043/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2019kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega kazenskega zakona - neprava obnova kazenskega postopkaEnotno kazen, ne le kazen za posamezno kaznivo dejanje, je treba v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu izreči le na podlagi zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja oziroma na podlagi poznejšega zakona, če je ta za storilca milejši. Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni, ne glede na to, kdaj se je odločalo o nepravi obnovi. V odločbi I Ips 21381/2011 z dne 28. 5. 2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da je po drugi strani izključeno, da bi se enotna kazen izrekla po pravilih, ki v času storitve kaznivega dejanja (kateregakoli od vključenih) niso več veljala. Enotne kazni torej za nobeno kaznivo dejanje ni mogoče izreči po zakonu, ki je veljal pred njegovo storitvijo, ne pa več v času storitve, oziroma enotno kazen je mogoče izreči le po veljavnem ali poznejšem zakonu. Povedano drugače: če se v...
Sodba X Ips 945/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2009ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba – odlog izvršbeUstavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 168/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2015izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoniZ ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 83/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2015dopuščena revizija - odločba ustavnega sodišča - izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepiKakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011...
Sodba VIII Ips 187/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2014invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravic - dokončnost in pravnomočnost odločbe - ugotovitev invalidnosti za nazaj - gostota zavarovalne dobeTudi ob v sodnem postopku ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju glede nastanka invalidnosti, kot je bil podlaga za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku s pravnomočnima odločbama z dne 5. 11. 1999 in 5. 10. 2007, tudi datuma nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine.
Sodba VIII Ips 45/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.03.2012invalidnost I. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza z izvedencem – zaslišanje strankeMed medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
Sodba X Ips 719/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2009samostojni podjetnik – prenehanje opravljanja dejavnosti – prispevki za socialno varnost – krajevna pristojnost – zamudne obrestiObveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.

Izberi vse|Izvozi izbrane