Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6997cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 63252/2012-21Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.07.2014kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregonaPrvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.
Sklep II Ips 155/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.05.2010revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe – pravni interes za revizijo – zavrženje revizijePravilna je odločitev višjega sodišča, da je sodba o zavrnitvi dela tožnikovega zahtevka postala pravnomočna že na podlagi odločbe istega sodišča I Cp 2380/2007 z dne 30.5. 2007 in da zatorej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje zdaj le še ugodilnega dela prvostopenjske odločbe.
Sodba VIII Ips 506/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2010nezakonito prenehanje delovnega razmerja – plačilo nadomestila plače - zmanjšanje škode – zaposlitev pri drugem delodajalcuIz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da tožnik zaposlitev pri firmi K. in I. ni sprejel zato, ker ju ni mogel oziroma iz utemeljenih razlogov. Ob taki dejanski ugotovitvi je sodišče pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati nadomestilo plače za celotno sporno obdobje.
Sodba II Ips 29/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2012povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta v relevantnem obdobju od 1. 1. 2006 do 14. 8. 2008 prebivali tožnici, je od ceste oddaljena 40 metrov, v tem obdobju pa sta bili tožnici praktično ves čas doma (prva tožnica je upokojenka, druga tožnica je invalid I. kategorije).
Sklep X Ips 38/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2014dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošna vprašanja - nekonkretizirana vprašanja - zelo hude poslediceTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Glede uveljavljanega odstopa od sodne prakse o določenem pravnem vprašanju bi moral revident konkretno opredeliti pravno vprašanje in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve, opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje utemeljiti.Z vprašanji, npr. da je sporno vprašanje, ali je prevoznik blaga odgovoren za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ki so prav tako postavljena na splošni ravni, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki pa sta vsebinska revizijska razloga (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1, enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X
Sodba X Ips 449/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.11.2009prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov – izbris iz sodnega registraOdločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ne opredeljuje kriterijev, ki bi omogočili, da se določeni družbeniki avtomatično štejejo za aktivne družbenike. Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je imel posamični družbenik vpliv na poslovanje družbe.
Sodba X Ips 55/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.01.2010prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – rok za uveljavljanje terjatev do družbenikov – sklep in odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00Zadržanje izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod po presoji Vrhovnega sodišča učinkuje tudi na določbo drugega odstavka 394. člena ZGD. Zadržanje roka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 23.5.2002 je trajalo od 8.6.2002 do 5.11.2002. S tem pa se je podaljšal tudi enoletni rok, določen v drugem odstavku 394. člena ZGD.
Sodba VIII Ips 59/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopkaDejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
Sodba VIII Ips 85/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.06.2014invalidnost I. kategorije - pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojninaNa podlagi izvedenih dokazov je zaključek sodišča jasen - v času izdaje spornih odločb tožene stranke pri tožnici ni bila podana I. kategorija invalidnosti, temveč je bila še naprej podana njena preostala delovna zmožnost v okviru že prej priznane III. kategorije invalidnosti v smislu 60. in 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Sklep X Ips 340/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.01.2014dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pravni interes za revizijo - obresti - sodba sodišča prve stopnje delno ugodilna - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - davčna osnova - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbiTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Revizija zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (ugodilni del) ni dovoljena, ker revidentka zanjo nima pravnega interesa.Višina davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti, naložene v plačilo, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Sklep III Ips 182/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010mejna preizkusna sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnjePritožnik pritožbe ni omejil na I., II. in V. točko izreka izpodbijane sodbe, zato bi jo moralo drugostopenjsko sodišče preizkusiti v tistem delu, v katerem pritožnik ni zmagal na prvi stopnji (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Sodba X Ips 945/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2009ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba – odlog izvršbeUstavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni.
VSRS Sodba II Ips 81/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2017privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizijaV obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu...
VSRS sodba in sklep VIII Ips 168/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2015izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoniZ ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 83/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2015dopuščena revizija - odločba ustavnega sodišča - izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepiKakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011...
Sodba VIII Ips 187/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2014invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravic - dokončnost in pravnomočnost odločbe - ugotovitev invalidnosti za nazaj - gostota zavarovalne dobeTudi ob v sodnem postopku ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju glede nastanka invalidnosti, kot je bil podlaga za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku s pravnomočnima odločbama z dne 5. 11. 1999 in 5. 10. 2007, tudi datuma nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine.
Sodba VIII Ips 45/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.03.2012invalidnost I. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza z izvedencem – zaslišanje strankeMed medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
Sodba X Ips 719/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2009samostojni podjetnik – prenehanje opravljanja dejavnosti – prispevki za socialno varnost – krajevna pristojnost – zamudne obrestiObveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.
Sklep III Ips 54/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2012uredba Bruselj I – pristojnost slovenskega sodišča - prorogacija pristojnosti – dogovor o pristojnosti – prorogacijska klavzula – splošni pogoji poslovanja – kraj izpolnitveNamen relativno strogih pogojev obličnosti je v varovanju pravne varnosti, v zagotovitvi, da stranke soglašajo z vsebino prorogacijskega sporazuma. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so nacionalna sodišča pri obravnavi teh pogojev striktno vezana na avtonomno razlago določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. Vrhovno sodišče glede uporabe 23. člena Uredbe Bruselj I opozarja, da je z njo na sodišča prevaljena prvenstvena dolžnost ugotavljanja obstoja soglasja med strankami o vsebini prorogacijskega dogovora, ki mora biti torej jasno oziroma čim bolj določno izkazano.V zvezi s presojo veljavnosti dogovora o pristojnosti po točki (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I je pomembna ustaljena sodna praksa Sodišča EU, iz katere izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. Ker tožena stranka ni zatrjevala...
Sodba IV Ips 41/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2013hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča – navajanje novih dejstev – kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrškaOmejitev, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne bi mogel več navajati novih dejstev in dokazov v korist, velja le, kadar prekrškovni organ izda odločbo o prekršku (2. alineja drugega odstavka 55. člena ZP-1) ter za ugovor zoper t. i. posebni plačilni nalog.

Izberi vse|Izvozi izbrane