Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 402/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.07.2017dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljenoRevident ni navedel niti konkretnega pravnega vprašanja, niti pravnega pravila v zvezi z materialnopravnimi zahtevami v postopku odobritve pravnega posla oziroma v zvezi z ničnostjo, ki naj bi bilo prekršeno. Kršitve procesnih pravil postopka odobritve pravnega posla namreč same zase niso predmet revizijske presoje, saj se v reviziji ne presoja pravilnost upravnega postopka ampak le pravilnost postopka upravnega spora (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka (prim. sklep X Ips 368/2014). Iz revidentovih navedb ni jasno, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
VSRS Sklep X Ips 144/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018pridobitev gradbenega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - stranski udeleženec - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlogTako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti.
Sodba in sklep VIII Ips 38/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.12.2011invalidnost I. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije – izvedensko mnenje – zavrnitev dokaza z izvedencem - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizijeV sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja sta tako invalidska komisija I. stopnje kot invalidska komisija II. stopnje pri podaji mnenja upoštevali vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, predvsem napotke specialista nevrologa (zaradi tožnikove prebolele nevroborelioze) ter bili tudi ustrezno sestavljeni. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da zgolj dejstvo, da tožnik dvomi v pravilnost mnenj invalidskih komisij, iz razlogov, ker sta organa v sestavi tožene stranke, ne more biti zadostni razlog...
Sodba I Ips 30388/2010-105Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.12.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanjaPri presoji dovoljenosti spremembe obtožbe si sodišče lahko pomaga s t. i. testom že razsojene stvari ( res iudicata ).Pomena besede ali besedne zveze, ki je za določeno osebo lahko objektivno žaljiva, ni mogoče presojati izolirano, iztrgano iz konteksta, sploh če je zapisana v naslovu ali podnaslovu članka, temveč je treba njen pomen in žaljivost oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka ter pri tem kritično presoditi tudi rubriko (žanr), v katerem je bilo besedilo objavljeno.
Sodba II Ips 144/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.2013izbris družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD - odgovornost za dolgove izbrisane družbe – odgovornost družbenika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnjePo šestem odstavku 580. člena ZGD ne gre za pravno nasledstvo družbenika, temveč za dvojno odgovornost za obveznosti družbe (družbe same in družbenika). Šesti odstavek 580. člena ZGD tako predstavlja pravno podlago le v tistih primerih, ko upnik že od samega začetka zahteva izpolnitev obveznosti od družbenika - omogoča torej vložitev nove tožbe zoper osebno odgovorne družbenike. To je VS RS obrazložilo že v zadevi II Ips 359/2005 z dne 15. 6. 2006, takšno stališče pa je zavzelo tudi pritožbeno sodišče v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu. V teh primerih je pravna podlaga za odgovornost družbenikov lahko le v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, saj druge podlage za osebno odgovornost družbenikov v primeru izbrisa družb ni.
Sodba VIII Ips 61/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.11.2009zavarovanje za ožji obseg pravic – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanjaDoločbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. To pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1.
Sklep II DoR 354/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.03.2011dopuščena revizija – preživljanje razvezanega zakonca – nepreskrbljenost razvezanega zakonca – zmožnosti preživninskega zavezanca – potrebe preživninskega upravičencaRevizija se dopusti glede materialnopravnih vprašanj (i) ali so v okviru zmožnosti zavezanca za presojo nepreskrbljenosti zakonca relevantni življenjski stroški, povezani z oskrbo z obleko in obutvijo ter sredstvi osebne higiene, osnovne rekreacije in oddiha, z zadovoljitvijo kulturnih potreb ter stroški vzdrževanja in oskrbe skupnega psa ter (ii) ali so za ugotovitev zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca relevantni plodovi od premičnega in nepremičnega premoženja v njuni (so)lasti oziroma ali je relevantna le možnost prostega razpolaganja s tem premoženjem.
VSRS Sodba I Ips 37574/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.06.2017absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev dokazovanja - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - ugotavljanje dejstev - drug kazenski postopek - domneva nedolžnostiKaznivo dejanje po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 stori, kdor, zato da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku, predloži dokaze, za katere ve, da so lažni ali ponarejeni. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je bilo z dejanjem storilca dejansko preprečeno ali oteženo dokazovanje, temveč zadošča že sama predložitev dokazov, za katere storilec ve, da so lažni ali ponarejeni z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku. Prav tako se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 114/99 z dne 7. 2. 2002, ki se ne nanaša na preprečitev ali otežitev dokazovanja v kazenskem postopku, temveč na odstranitev zemeljskih znamenj - mejnikov. V navedeni sodbi je Vrhovno sodišče podalo razlago zakonskega znaka "oteženo dokazovanje", ki se ne navezuje na večjo ali manjšo zapletenost dokazovanja določenega dejstva, temveč pomeni določene dodatne aktivnosti udeležencev postopka,...
Sklep X Ips 38/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2014dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošna vprašanja - nekonkretizirana vprašanja - zelo hude poslediceTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Glede uveljavljanega odstopa od sodne prakse o določenem pravnem vprašanju bi moral revident konkretno opredeliti pravno vprašanje in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve, opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje utemeljiti.Z vprašanji, npr. da je sporno vprašanje, ali je prevoznik blaga odgovoren za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ki so prav tako postavljena na splošni ravni, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki pa sta vsebinska revizijska razloga (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1, enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012) in sama po sebi ne razloga za dovoljenost...
Sodba VIII Ips 142/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2010akt o sistematizaciji delovnih mest – veljavnost akta – objava – seznanitev delavcevDoločba 154. člena Ustave ne onemogoča, da akt o sistematizaciji delovnih mest ne bi začel veljati že pred potekom petnajstih dni od objave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994 med drugim navedlo, da jezikovna in namenska razlaga te določbe ne dovoljujejo takšnega razumevanja, saj nekateri predpisi niso takšne narave, da bi se morali državljani z njimi seznaniti vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu.
Sodba II Ips 432/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.2013zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izplačilo zavarovalnine - ponarejena zelena karta - povrnitev škode - solidarna odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - alternativna vzročnost - dokazno bremePo določbi četrtega odstavka 206. člena ZOR tedaj, ko ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, pa ni mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. V takem primeru gre za t. i. alternativno vzročnost, pri kateri ni treba, da bi bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja škode in nastalo škodo, pač pa zadošča, da je dokazano, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.
Sklep II Ips 249/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.12.2010zavrženje pritožbe – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožbe – odločba Ustavnega sodišča – poprava vloge – opozorilo stranki v pravnem poukuUstavno sodišče je navedlo v zadevi U-I-8/2010, da ni nerazumno od pritožnika zahtevati, naj vloži popolno pritožbo, in opustitev te dolžnosti sankcionirati s takojšnjim zavrženjem, če je bil pritožnik na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe posebej opozorjen v pravnem pouku. Ustavno sodišče je ocenilo, da je presojani način uresničevanja človekove pravice do pravnega sredstva razumen in da navedeni določbi nista v neskladju s 25. členom ustave. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP opozorjen na to, da se nepopolna pritožba ne vrača v popravo, je revizijsko sodišče ocenilo, da sodišče druge stopnje z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v tožnikove procesne ali celo ustavne pravice.
Sodba VIII Ips 150/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje - izvedenec - zaslišanje stranke - invalidska pokojnina - mnenje invalidske komisijeRazloga za dvom v mnenje invalidskih komisij sodišče ni imelo, ker tožnica drugega kot to, da je upravičena do invalidnosti I. kategorije zato, ker ji je bila priznana tudi v Nemčiji, ni navajala. Zgolj na podlagi pavšalnega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišče ni bilo dolžno preizkušati mnenj invalidskih komisij. Gre za strokovna mnenja, ki se z ustreznim izvedencem v sodnem postopku preizkušajo le, če so med medicinsko dokumentacijo in mnenji razhajanja, ki jih je treba še razčistiti. Iz dejstva, da se tožnici kljub intenzivni rehabilitaciji zdravstveno stanje ni izboljšalo in da je bila po nemških predpisih upravičena do rente zaradi polnega zmanjšanja pridobitne sposobnosti (od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2010) še ne izhaja, da so spremembe v tožničinem zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
Sodba X Ips 1564/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2009pretrganje zastaranja - pravni interes za pritožbo - zastaranje izterjave - prisilna izterjava davčnega dolga - predložitev plačilnih nalogov v vrstni red plačil - pravočasnost uvedbe postopka prisilne izterjave - zastaranje zahteve za plačilo sodne takseOd 7.6.2002 do 4.11.2002 rok za uvedbo prisilne izterjave ni tekel, in sicer na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00 (Uradni list RS, št. 50/2002) za čas zadržanja izvrševanja 3. poglavja ZFPPod do končne odločitve Ustavnega sodišča RS (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00, Uradni list RS, št. 93/2002). Ker je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je v konkretnem primeru podano pretrganje relativnega zastaranja s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil.
Sodba X Ips 729/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010sklep o davčni izvršbi – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – prvič odločeno o obveznostih revidenta - upravni akt - aktivni družbenik – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – neobrazložen ugovor bistvenih kršitev – omejen obseg izpodbijanja v revizijskem postopku – ponavljanje tožbenih navedb – glavna obravnavaGlede na okoliščine obravnavane zadeve, ko je zoper revidenta izdan sklep o davčni izvršbi, na podlagi katerega se od njega izterjujejo davčne obveznosti gospodarske družbe, izbrisane brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod, je v obravnavani zadevi izpodbijan dokončen upravni akt, s katerim je prvič odločeno o obveznostih revidenta (2. člen ZUS-1). Skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 je odgovornost pravih, aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb nujna. Za dolgove družb, ki so bile izbrisane po ZFPPod, tako ne odgovarjajo le t. i. nepravi oziroma pasivni družbeniki.
Sklep X Ips 725/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2009združitev revizij – dovoljenost revizij – navedena vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – ustaljena sodna praksaIzpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
Sodba VIII Ips 113/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.09.2013naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - sprememba pravnomočne odločbe - ponovna odmera pokojninePo eni strani 158. člen Ustave RS opredeljuje institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti sanira tudi pravno zmotne odločitve pristojnih organov, po drugi strani pa ustavna odločba U-I-392/98-23 z dne 10. 7. 2002 o upoštevanju izplačil posameznim delavcem za vnovčenje v lastninskem preoblikovanju podjetja, od katerih so bili plačani prispevki, ni mogla poseči v pravnomočno urejena razmerja za nazaj.
Sklep II Ips 165/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2014pritožba - umik pritožbe - domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodiščaSklep sodišča prve stopnje, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno, je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilen iz razlogov, ki jih je Ustavno sodišče navedlo v odločbi U-I-41/13. Sodišče prve stopnje bo moralo izpeljati postopek s pritožbo toženca pri čemer bo moralo smiselno upoštevati napotke iz navedene odločbe Ustavnega sodišča.
Sklep X Ips 468/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2013dovoljena revizija – carine - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količinIzvedbena uredba v točki (d) prvega odstavka 142. člena določa, da je podobno blago tisto „blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke.“Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
VSRS Sodba I Ips 63252/2012-21Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.07.2014kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregonaPrvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.

Izberi vse|Izvozi izbrane