<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

VSRS Sodba IV Ips 72/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:IV.IPS.72.2015

Evidenčna številka:VS2007782
Datum odločbe:15.12.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sklep VSK PRp 35/2015
Senat:Marko Šorli (preds.), Maja Tratnik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja navedb zahteve - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - invalidnost

Jedro

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.

Izrek

Izpodbijani pravnomočni sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1. Okrajno sodišče v Novi Gorici je s sklepom z dne 24. 3. 2015 ustavilo postopek nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 14. 5. 2015 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in storilca oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka, kot navaja uvodoma, zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (drugi odstavek 155. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslana storilcu prekrška, ki pošiljke ni dvignil. Zahteva je bila poslana storilčevi zagovornici, ki se v izjavi z dne 5. 11. 2015 pridružuje navedbam zahteve ter navaja, da je odločitev centra za socialno delo, da invalidi I. kategorije ne morejo opravljati nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, diskriminatorna.

B-1.

4. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je:

- storilec dne 23. 2. 2015 na Okrajno sodišče v Novi Gorici vložil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti;

- sodišče prve stopnje po opravljenih poizvedbah o storilčevem premoženjskem stanju in možnostih za plačilo globe ugotovilo, da je storilčev predlog

utemeljen;

- sodišče prve stopnje Center za socialno delo Nova Gorica z dopisom z dne 4. 3. 2015 pozvalo, da pripravi predlog konkretne organizacije, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog in predlog nalog, s katerimi bo sodišče nadomestilo izrečeno globo;

- Center za socialno delo Nova Gorica sodišče prve stopnje dne 18. 3. 2015 obvestil, da vključitev storilca v opravljanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti zaradi invalidnosti I. kategorije ni mogoča;

- Okrajno sodišče v Novi Gorici s sklepom z dne 24. 3. 2015 postopek nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti za storilca ustavilo (skladno z določbo drugega odstavka 202.c člena ZP-1 bi moralo sodišče prve stopnje s sklepom zavrniti predlog storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti);

- storilčeva zagovornica zoper sklep sodišča prve stopnje dne 2. 4. 2015 vložila pritožbo ter navedla, da je storilec kljub invalidnosti I. kategorije zmožen opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti;

- storilec po navedbah zagovornice aktiven invalidski upokojenec, prav tako mu je bilo opravljanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti po opravljenem zdravniškem pregledu že omogočeno;

- Višje sodišče s sklepom z dne

14. 5. 2015 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

B-2.

5. Vrhovna državna tožilka navaja, da bi moral center za socialno delo pri pripravi predloga konkretnih nalog, ki naj bi jih storilec opravil, s storilcem opraviti razgovor. V nadaljevanju bi moral center za socialno delo ob upoštevanju zdravstvenega stanja storilca preveriti, v kateri izmed organizacij storilec lahko opravlja naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (četrti odstavek 202. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje zaradi pomanjkljivega postopka centra za socialno delo ne bi smelo upoštevati obvestila centra, da storilec kot invalid I. kategorije ne more uspešno opraviti zdravniškega pregleda, zato ne more biti napoten na opravljanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Po navedbah vrhovne državne tožilke se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih zatrjevanj, da je bilo storilcu po opravljenem zdravniškem pregledu že omogočeno izvajanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Kolikor bi center za socialno delo izpeljal postopek po 202.c členu ZP-1, v katerem bi se ugotovilo, da je bila storilcu omogočena nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, vendar storilec zaradi osebnih o

koliščin oziroma trajne bolezni ni sposoben opravljati nobenih nalog, izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu ne bi bilo mogoče očitati arbitrarnosti.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljana kršitev drugega odstavka 167. člena ZP-1 (ki je analogna kršitvi prvega odstavka 395. člena ZKP) ni podana. Po ustaljeni sodni praksi mora sodišče druge stopnje presoditi vse tiste konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva, zavzeti o njih stališče in jih ustrezno obrazložiti. Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je nižji kot standard obrazložitve odločbe prve stopnje, saj zoper odločbo pritožbenega sodišča praviloma ni pritožbe, pa tudi iz razloga smotrnosti. Tako ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve odločbe. Prav tako ni potrebno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjskega sklepa, če se z njimi strinja: zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo. Ni pa sodišče druge stopnje dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti ter navedbe, ki so pravno irelevantne in očitno neutemeljene(1). V obravnavani zadevi se je sodišče druge stopnje v zadostni meri opredelilo do pritožbenih navedb, da je bilo storilcu že omogočeno izvajanje nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da oseba, ki je invalid I. kategorije, zdravniškega pregleda ne more opraviti in je nezmožen za kakršnokoli delo. Obrazložilo je, da je odločitev sodišča prve stopnje kljub navedbam zagovornice, da je storilec aktiven invalidski upokojenec, utemeljena (točka 4 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje). Ker sta sklepa sodišča prve in druge stopnje stopnje obrazložena, odločitev sodišč o ustavitvi postopka za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ni arbitrarna (22. člen Ustave Republike Slovenije).

7. Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino pritožbenih navedb, zlasti pa poročilo Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja Nova Gorica z dne 10. 6. 2010, iz katerega izhaja, da je storilec (ki je po podatkih spisa invalid I. kategorije od 11. 2. 1999 dalje) od 1. 3. 2010 do 30. 4. 2010 pri navedeni organizaciji opravil 240 ur nalog v splošno korist, pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom o dejstvu, da storilec zaradi invalidnosti I. kategorije ni sposoben opravljati nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Kot navaja vrhovna državna tožilka, bi moral center za socialno delo po prejemu poziva sodišča, da pripravi predlog organizacije in nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, s storilcem opraviti razgovor (četrti odstavek 202.c člena ZP-1). Center za socialno delo bi na podlagi razgovora s storilcem ugotovil, kakšne naloge je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati. Šele ko bi bila znana organizacija oziroma ko bi bila sklenjena pogodba s točno določeno organizacijo, v kateri naj bi storilec opravljal naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, bi bil storilec napoten za zdravniški pregled. Vrhovnemu sodišču je torej pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v pravnomočnem sklepu, zoper katerega je zahteva vložena, zato je na podlagi 427. člena ZKP izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo.

C.

8. Vrhovno sodišče je na podlagi 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1

izpodbijani pravnomočni sklep r

azveljavilo in zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje

. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.

----

(1) Tako tudi sodbi VSRS I Ips 422/2006 z dne 7. 6. 2007 in I Ips 139/2008 z dne 28. 8. 2008.


Zveza:

ZP-1 člen 167, 167/2, 171, 202c, 202c/4. ZKP člen 427.
Datum zadnje spremembe:
10.03.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxNjE1