Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 60342/2010-172Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.09.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvestilo o seji pritožbenega senata – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – materialno izčrpanje pravnega sredstva – načelo dispozitivnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaPo pregledu pritožbe obsojenčevega zagovornika (obsojenčeva pritožba je bila kot prepozna zavržena) ter drugostopenjske sodbe je razvidno, da zagovornik ni zahteval, da je o seji obveščen, senat višjega sodišča pa očitno tudi ni presodil, da je navzočnost strank nujna. Zatrjevana kršitev, ker ni bilo razlogov za obveščanje o seji, zato ni podana.Glede vprašanja, na kakšen način naj se vložnik sklicuje na kršitve zakona, da jih bo sodišče lahko obravnavalo in o njih odločalo, je Vrhovno sodišče že v sodbi I Ips 346/2008 z dne 23. 10. 2008 zapisalo, da dispozitivnost strankam nalaga, čeprav vsebina zahteve za varstvo zakonitosti ni posebej predpisana, da poleg razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP navedejo razloge oziroma okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljeno kršitev zakona. Vložnik ima torej odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji. Prav slednje je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko...
Sodba II Ips 698/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.2010uporabnina - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena pridobitev - stvarna legitimacija - višina uporabnine - izvedba naroka v odsotnosti strankeOb uveljavljanju zahtevka za odmeno zaradi uporabe tuje stvari je dovolj, da tožnica izkaže imetništvo prostora ne tudi lastništva. Po sodni praksi je nadomestilo za korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Sklep X Ips 446/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.03.2013dovoljenost revizije – vrednost spora - pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti - prepoved nepoštene poslovne prakse – ukrep tržnega inšpektorataPo presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
VSRS sodba in sklep II Ips 337/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.07.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - renta - občasna dela - davek - davek od odškodnine za premoženjsko škodo - dohodnina - neto znesek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razpravno načeloOdškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
VSRS Sklep X Ips 3/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.01.2017dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje -izbris - upravičena odsotnost - dejansko življenje - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - (ne)ustavnost zakonske zahteve po izkazanih poskusih vračanja po četrtem odstavku 1č. člena ZUSDD - (ne)odločilno vprašanjePomembno pravno vprašanje je le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti.Revidentka z ustavnopravnega vidika problematizira zakonsko ureditev glede upravičene odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije po ZUSDDD-B, o čemer se je Ustavno sodišče že opredelilo v odločbah U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, U-II-1/10 z dne 10. 6. 2010 in U-I-48/13 z dne 8. 1. 2015. Že iz omenjenih odločb Ustavnega sodišča in sodbe ESČP v zadevi Kurić izhaja, da je za uveljavljanje obravnavanih pravic poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije.
VSRS Sklep X Ips 62/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina tuje države - FIP - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanjeKer je Vrhovno sodišče na vprašanja, ki jih revidentka navaja, že odgovorilo (t. i. že rešena vprašanja), vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sodba in sklep II Ips 349/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2009vrnitev posojila – višina zakonitih zamudnih obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - dokazna ocena – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije – pravno mnenjeIz ustavne odločbe U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 izhaja, da velja pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
Sodba X Ips 31/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.04.2012dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – davek na dodano vrednost – davek od dohodkov pravnih oseb – neizkazanost poslovnih dogodkov – neverodostojnost računov – dokazno breme - ocena davčne osnove – missing traderji – odmera dodatnega davka - cenitev davčne osnove – pogoji za odbitek vstopnega DDV – uveljavljanje odhodkov v obračunuOdmera dodatnega davka je v obravnavanem primeru utemeljena zato, ker poslovni dogodki niso izkazani in ne zato, ker je revident posloval s t. i. missing traderji. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča ni pomembno, ali je revident lahko sodeloval v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora nad temi družbami in ali je v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel)vedel ali bi moral vedeti, da posluje s t. i. missing traderji.
VSRS sodba VIII Ips 44/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2016priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstevMorebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila. Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
VSRS Sodba IV Ips 72/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.12.2015bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja navedb zahteve - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnostV ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.
Sodba II Ips 643/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2013prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica - kršitev predkupne pravice – odobritev pravnega posla – rok - kršitev prisilnih predpisov - ničnost pogodbe – pravno mnenjeTožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
VSRS sodba VIII Ips 196/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.10.2015pravica do invalidske pokojnine - poslabšanje zdravstvenega stanja - ustrezno delo z omejitvamiOb ugotovitvah, da pri tožniku ni prišlo do sprememb njegovega zdravstvenega stanja in preostale delovne zmožnosti, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti zavrnilo.
VSRS Sodba IV Ips 45/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.10.2016bistvena kršitev določb postopka o prekršku – dokazni predlogČeprav storilec v utemeljitev navedbe, da dne 22. 10. 2015 ni vozil svojega vozila in da je bila storilka njegova soproga, ni izrecno predlagal njenega zaslišanja z besedami „predlagam zaslišanje I. P.“, njegove izjave, da naj se sodišče v zvezi z obravnavanim prekrškom obrne nanjo, ni mogoče razumeti drugače kot materialnopravno relevanten (identiteta storilke) in zadostno konkretiziran dokazni predlog (storilec je v zahtevi za sodno varstvo navedel osebne podatke storilke) za zaslišanje I. P.
Sklep X Ips 506/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.09.2011dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakseTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani...
Sodba VIII Ips 173/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.02.2012invalidnost III. kategorije – mnenje invalidske komisije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec - zavrnitev dokaza z izvedencemV sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
Sklep II Ips 252/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.10.2012dovoljenost revizije – laična revizija – revizija, ki jo vloži zakoniti zastopnik pravne osebe – opravljen pravniški državni izpit - prepozna revizija – zavrženje revizijeRevizija je nedovoljena zato, ker je laična: vložil jo je zakoniti zastopnik tedanje tožene stranke G. d.o.o. I. R., ki ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, čeprav po določbi prvega in drugega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko opravlja stranka pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Sklep X Ips 36/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.05.2011dovoljenost revizije – novo pooblastilo – datum pooblastilaV obravnavani zadevi je odvetnik vloženi reviziji sicer priložil pooblastilo za zastopanje, vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča to ni novo v smislu ZPP, saj je na njem datum 27. 10. 2010, iz povratnice v spisu pa izhaja, da je odvetnik za tožečo stranko sodbo sodišča prve stopnje prejel 29. 11. 2010.
VSRS Sodba II Ips 31/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.02.2018povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pooblastilo za zastopanje - nepravilnost pooblastila - notarska overitev podpisaNi podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.
VSRS Sklep X Ips 170/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.08.2015dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi davčne izvršbe – predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno zakonsko besedilo - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno - zelo hude posledice niso izkazane - niso neposredne posledice izpodbijanega aktaTrditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Obravnavana revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena, ker z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim odločila zgolj to, da revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni dopusten. Da je revidentka s svojim predlogom poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne vpliva, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88....
VSRS sodba in sklep II Ips 135/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015ugotovitev izvenzakonske zveze - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaToženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP). Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in...

Izberi vse|Izvozi izbrane