<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 446/2012
ECLI:SI:VSRS:2013:X.IPS.446.2012

Evidenčna številka:VS1014160
Datum odločbe:14.03.2013
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 76/2012
Področje:UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:dovoljenost revizije - vrednost spora - pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti - prepoved nepoštene poslovne prakse - ukrep tržnega inšpektorata

Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (sedaj revident) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Ljubljana, št. 0610-7314/2011-183 z dne 7. 9. 2011, s katero prvostopenjski upravni organ na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP) revidentu prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse, ki jo uporablja v razmerju do potrošnikov, in v okviru katere vsem potrošnikom, ki imajo sklenjeno naročniško razmerje, zaračunava strošek nadomestila za upravljanje z naročniško številko v višini 9,78 EUR na leto, kljub temu da vsi naročniki ne uporabljajo storitev upravljanja z naročniško številko, saj lahko revident s takšno nepošteno poslovno prakso povzroči oškodovanje potrošnikov. Z odločbo tožene stranke, št. 0211-101/2011-2-KE z dne 6. 12. 2011, je bila revidentova pritožba zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa zavrnjena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 evrov.

6. Revident navaja, da v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, saj mu je prvostopenjski upravni organ prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse zaračunavati letno nadomestilo za storitve mobilnih telekomunikacij v znesku 9,78 EUR po naročniku, tako da znaša, glede na to, da je imel ob izdaji izpodbijane odločbe 459.580 naročnikov, vrednost spornega predmeta 4,494.692,00 EUR.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
Datum zadnje spremembe:
24.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1Mjg4