<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 121/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.121.2012

Evidenčna številka:VS1013961
Datum odločbe:23.08.2012
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 960/2011
Senat:
Področje:CARINE
Institut:carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - naknadni obračun carinskih dajatev - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - licenčnina

Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah namreč pravna podlaga, 154. člen CZ (slovenskega Carinskega zakona), ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga v Sloveniji že veljali carinski predpisi tedanje Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskem CZS in Izvedbeni Uredbi, in ne po slovenskem CZ.

Izrek

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču vodita kot X Ips 121/2012 in X Ips 124/2012, se združita v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 121/2012.

II. Reviziji se zavržeta.

III. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskih postopkov.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeni pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil reviziji. Glede njune dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za dva postopka o istem predmetu, saj revident v obeh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbi, izdani na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v obeh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedeni zadevi združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Reviziji nista dovoljeni.

4. Z izpodbijanima sodbama je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbi tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbi Carinskega urada Ljubljana, št. DT 4242-899/2007-2 z dne 21. 1. 2008 oziroma DT 4242-1002/2007-2 z dne 20. 2. 2008, s katerima je prvostopenjski carinski organ določil znesek doplačila dajatev za blago, sproščeno v promet po več carinskih deklaracijah, in sicer je v zadevi X Ips 121/2012 določil doplačilo v skupnem znesku 12.196,84 EUR iz naslova carine in 20 % davka na dodano vrednost (DDV), ki sta ga dolžna solidarno poravnati revident in družba A., d. o. o., ter v zadevi X Ips 124/2012 določil doplačilo v skupnem znesku 381,94 EUR iz naslova carine in 20 % DDV, ki sta ga dolžna solidarno plačati družba B., d. o. o., in revident. Drugostopni organ je pritožbi v zadevi X Ips 121/2012 delno ugodil, saj je pri določenih deklaracijah treba upoštevati, da se na podlagi tretjega odstavka 221. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, v nadaljevanju CZS) obvestilo o znesku dajatev ne pošlje po poteku treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. V zadevi X Ips 124/2012 je drugostopni organ pritožbo revidenta kot neutemeljeno zavrnil.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizij po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008, X Ips 433/2007, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je revizija iz tega razloga dovoljena le, če je odločitev o vprašanju, ki se nanaša na vsebino zadeve, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr.: X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011 in X Ips 176/2011) sprejelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

7. Iz vsebine obravnavanih zadev je razvidno, da sta bila pri revidentu opravljena inšpekcijska pregleda, v katerih je bilo ugotovljeno, da je revident v obdobju od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2005 ameriški firmi C., Delaware, ZDA, po sklenjeni pogodbi plačeval licenčnine za dobavljene izdelke blagovnih znamk C., katerih pri sprostitvi v prost promet ni všteval v carinsko vrednost, kot to določa c) točka prvega odstavka 32. člena CZS in tako v carinski deklaraciji ni vpisal prave vrednosti blaga. Na podlagi tretjega odstavka 221. člena CZS v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljevanju ZICPES) je carinski organ revidentu poslal obvestilo in naknadno naložil doplačilo dajatev za navedeno blago v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal.

8. Revident kot pomembno pravno vprašanje v obeh zadevah izpostavlja vprašanje pravilne razlage točke a) prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 154. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, 62/01 in 59/02, v nadaljevanju CZ), in sicer glede razlage besedne zveze „nezakonito ravnanje z blagom“. Od te razlage je odvisno zastaranje pravice do naknadnega obračuna carinskega dolga po CZ.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah (v delu, v katerem pritožbeni organ odločbe št. DT 4242-899/2007-2 z dne 21. 1. 2008 v zadevi X Ips 121/2012 ni odpravil) namreč pravna podlaga, 154. člen CZ, ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga že veljali carinski predpisi Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskih CZS in Uredbi Sveta EGS št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253/11. 10. 1993 s spremembami, v nadaljevanju Izvedbeni Uredbi) in ne po slovenskem CZ.

10. CZ in torej tudi 154. člen CZ, katerega razlago revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, v času, ko je carinski dolg v obravnavanih zadevah nastal, ni več veljal. Evropski CZS je navedeno vprašanje uredil drugače in pojma „nezakonito ravnanje z blagom“, pri katerem bi pravica do naknadne odmere zastarala v petih letih, v tem smislu ne pozna.

11. Glede na navedeno revident zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizij iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče reviziji zavrglo kot nedovoljeni na podlagi 89. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Carinski zakon (1995) - CZ - člen 154, 154/1-a, 154/4
Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (2004) - ZICPES - člen 61, 61/3
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti - člen 221, 221/3
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUyMDQ0