<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 169/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.169.2012

Evidenčna številka:VS1013751
Datum odločbe:30.05.2012
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 1236/2011
Področje:UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - vzpostavitev v prejšnje stanje - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, v katerem je bila predmet odločanja le še vzpostavitev prejšnjega stanja, to pa je tako po določbah 152. člena ZGO-1 kot tudi 73. člena ZUN del inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje, o katerem je bilo v obravnavani zadevi odločeno že z odločbo gradbene inšpekcije z dne 18. 10. 2007, pravno vprašanje uporabe materialnega predpisa (ZUN ali ZGO-1) ni pomembno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Revidentka se tudi ne more uspešno sklicevati na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 75/2010, ki se nanaša na odločbo inšpekcijskega organa, s katero je bilo odločeno o celotnem inšpekcijskem ukrepu (odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje glede objekta, ki stoji na drugem zemljišču), saj se ta ne nanaša na primerljivo pravno in dejansko situacijo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-2042/2007/62 z dne 21. 2. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612-428/2007-37 z dne 26. 5. 2011. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta revidentki, A. A., B. B. in C. B., kot inšpekcijskim zavezancem, naložil, da morajo takoj po izvršitvi odločbe gradbene inšpekcije, št. 06122-2042/2007 z dne 18. 10. 2007, to je odstranitvi nelegalnega objekta na zemljišču s parc. št. ... k. o. ..., vzpostaviti zemljišče pod odstranjenim objektom v prejšnje stanje na način, da z zemljišča odstranijo vse dele nelegalnega objekta, jih opozoril, da bo v primeru neizpolnitve te obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve ter odločil o stroških postopka.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6. Revidentka zatrjuje, da izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja uporabe materialnega predpisa odstopa od stališča, sprejetega v sodbi in sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 75/2010 z dne 21. 12. 2011, ki se nanaša na isti historični dogodek, in sicer je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi sprejelo stališče, da se uporabljajo določbe Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), izpodbijana sodba pa se opira na določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pravno vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč izpodbijana odločba gradbene inšpekcije, ki se nanaša na vzpostavitev v prejšnje stanje po izvršitvi odločbe gradbene inšpekcije z dne 18. 10. 2007. Izpodbijana odločba je izdana v ponovljenem postopku potem, ko je bila s sodbo in sklepom sodišča prve stopnje U 477/2008 z dne 30. 10. 2008 odločba z dne 18. 10. 2007 odpravljena v delu, o katerem je sedaj odločeno z izpodbijano odločbo, to je glede vzpostavitve prejšnjega stanja. Vzpostavitev v prejšnje stanje pa je tako po določbah 152. člena ZGO-1 kot tudi 73. člena ZUN del inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje, o katerem je bilo v obravnavani zadevi odločeno že z odločbo gradbene inšpekcije z dne 18. 10. 2007. Revidentka se tudi ne more uspešno sklicevati na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 75/2010, ki se nanaša na odločbo inšpekcijskega organa, s katero je bilo odločeno o celotnem inšpekcijskem ukrepu (odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje glede objekta, ki stoji na drugem zemljišču), saj se ta ne nanaša na primerljivo pravno in dejansko situacijo.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
ZGO-1 člen 152.
ZUN člen 73.
Datum zadnje spremembe:
21.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4OTE4