Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6997cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 41/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2018kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - licenčna pogodba - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - dejanska uporaba - neobstoj veljavne tarife - enotnost sodne prakse - pravna praznina - dopuščena revizijaV nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih...
VSRS Sodba II Ips 100/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizijaV nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II...
VSRS Sodba II Ips 52/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizijaV nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih...
VSRS Sodba II Ips 86/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizijaV nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila...
VSRS Sklep X Ips 197/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.11.2014ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno - že rešeno pravno vprašanjeTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep X Ips 60/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010carine – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - odstop od prakse vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – odmera carinskega dolga v obnovljenem postopku – neverodostojna potrdila o poreklu blaga – zavrženje revizijeRevident zatrjuje odstop od prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila vzpostavljena v zakonskem dejanskem stanu, ki ni enak zakonskemu dejanskemu stanu v obravnavani zadevi, zato ne gre za odstop od prakse Vrhovnega sodišča po 2. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega s strani revidenta navedena praksa sploh ne predstavlja ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ugotovljene obveznosti v drugih carinskih postopkih, ki niso bili predmet upravnega spora v obravnavani zadevi, ne morejo predstavljati zelo hudih posledic po 3. točki prvega odstavka 983. člena ZUS-1.
Sklep X Ips 448/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2010carine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – vračilo zamudnih obresti – že rešeno pravno vprašanjeVprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni nerešeno pravno vprašanje, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče s sodbo X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008, v skladu s katero pooblastilo določenega ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata tega ministra, dokler ni preklicano oziroma odvzeto.
Sklep X Ips 368/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2012dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količinUgotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
Sklep X Ips 488/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2012dovoljena revizija – določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količinUgotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
Sodba II Ips 24/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010zahteva za varstvo zakonitosti - tek zakonskih zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantumKer so zakonske zamudne obresti od 507,56 EUR dosegle in tudi presegle glavnico pred uveljavitvijo OZ 1.1.2002, je v skladu z Ustavno odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in ustaljeno sodno prakso pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da se tožniku priznajo zakonite zamudne obresti od glavnice za čas od 30.12.1994 do vključno 31.12.2001.
Sodba VIII Ips 278/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2011invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnostiV postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
Sodba IV Ips 122/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.01.2011odločanje višjega sodišča o pritožbi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVišje sodišče zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek le izjemoma - ko pritožnik v pritožbi (i) ponudi nova dejstva in dokaze, ki (ii) so v relevantni zvezi s predmetom sojenja in za katera mora (iii) vsaj verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
VSRS Sklep X Ips 237/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovana pravicaVrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
Sklep III DoR 55/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2011predlog za dopustitev revizije - posredniška pogodba – sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pooblastilo za zastopanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV predlogu je tožena stranka postavila vprašanje, ali lahko vodja komerciale v delniški družbi, ki ni vpisan v poslovni register kot zakoniti zastopnik družbe in nima pisnega pooblastila zakonitega zastopnika, veljavno sklene ustno posredniško pogodbo s tretjo osebo in s tem zaveže družbo, v kateri je zaposlen k plačilu dogovorjene provizije za posredovanje - pravna presoja sodišča druge stopnje je skladna z že obstoječo sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 922/2006 z dne 1. 7. 2009, kateri sledi tudi enotna sodna praksa višjih sodišč.
Sodba X Ips 1370/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2010vračilo davka – vračilo plačanih zamudnih obresti – odprava odmerne odločbe – molk organaPosledice neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004, bodo odpravljene v postopkih odmere davka, ki v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani, na druge postopke pa ugotovljena neustavnost nima vpliva.
Sklep X Ips 169/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2012dovoljenost revizije – inšpekcijski ukrep – vzpostavitev v prejšnje stanje – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakseTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Ker je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, v katerem je bila predmet odločanja le še vzpostavitev prejšnjega stanja, to pa je tako po določbah 152. člena ZGO-1 kot tudi 73. člena ZUN del inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje, o katerem je bilo v obravnavani zadevi odločeno že z odločbo gradbene inšpekcije z dne 18. 10. 2007, pravno vprašanje uporabe materialnega predpisa (ZUN ali ZGO-1) ni pomembno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Revidentka se tudi ne more uspešno sklicevati na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 75/2010, ki se nanaša na odločbo inšpekcijskega organa, s katero je bilo odločeno o celotnem inšpekcijskem ukrepu (odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje glede objekta, ki stoji na drugem zemljišču), saj se ta ne nanaša na primerljivo pravno in dejansko situacijo.
Sklep X Ips 395/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.02.2011telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo – splošni akti o določitvi upoštevnih trgov – analiza upoštevnega trgaKer je o pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na dopustnost podrobnejše določitve upoštevnega trga z analizo upoštevnega trga ter procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevi X Ips 492/2008, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, ta vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
Sklep II DoR 634/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2011predlog za dopustitev revizije – odgovornost države – imisije – hrup – škoda, ki presega običajne meje – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča bodoča škoda – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, ni uporabljiv za odškodninske terjatve za povrnitev škode, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe do 30. 10. 2008, dopustitev revizije glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi.
Sodba II Ips 698/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.2010uporabnina - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena pridobitev - stvarna legitimacija - višina uporabnine - izvedba naroka v odsotnosti strankeOb uveljavljanju zahtevka za odmeno zaradi uporabe tuje stvari je dovolj, da tožnica izkaže imetništvo prostora ne tudi lastništva. Po sodni praksi je nadomestilo za korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Sklep X Ips 446/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.03.2013dovoljenost revizije – vrednost spora - pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti - prepoved nepoštene poslovne prakse – ukrep tržnega inšpektorataPo presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izberi vse|Izvozi izbrane