Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 197/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.11.2014ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno - že rešeno pravno vprašanjeTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep in sodba X Ips 395/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.11.2012dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občinaV specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
Sklep X Ips 448/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2010carine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – vračilo zamudnih obresti – že rešeno pravno vprašanjeVprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni nerešeno pravno vprašanje, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče s sodbo X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008, v skladu s katero pooblastilo določenega ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata tega ministra, dokler ni preklicano oziroma odvzeto.
Sodba in sklep X Ips 210/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2013dovoljena revizija - davek na motorna vozila – vračilo davka – prva registracija - skladnost ZDMV s skupnim sistemom DDVV času vložitve zahtev za vračilo DMV je veljal ZDMV-UPB2, ki je v drugem odstavku 11. člena določal, da če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži predpisane listine. V obravnavani zadevi ni sporno, da so vozila bila registrirana v RS, preden so bila dobavljena v drugo državo članico EU, zato je bil zahtevek za vračilo DMV pravilno zavrnjen.
Sklep X Ips 121/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2012carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - naknadni obračun carinskih dajatev - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - licenčninaPo presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah namreč pravna podlaga, 154. člen CZ (slovenskega Carinskega zakona), ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga v Sloveniji že veljali carinski predpisi tedanje Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskem CZS in Izvedbeni Uredbi, in ne po slovenskem CZ.
VSRS Sklep X Ips 237/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovana pravicaVrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
Sklep X Ips 60/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010carine – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - odstop od prakse vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – odmera carinskega dolga v obnovljenem postopku – neverodostojna potrdila o poreklu blaga – zavrženje revizijeRevident zatrjuje odstop od prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila vzpostavljena v zakonskem dejanskem stanu, ki ni enak zakonskemu dejanskemu stanu v obravnavani zadevi, zato ne gre za odstop od prakse Vrhovnega sodišča po 2. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega s strani revidenta navedena praksa sploh ne predstavlja ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ugotovljene obveznosti v drugih carinskih postopkih, ki niso bili predmet upravnega spora v obravnavani zadevi, ne morejo predstavljati zelo hudih posledic po 3. točki prvega odstavka 983. člena ZUS-1.
Sklep III DoR 55/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2011predlog za dopustitev revizije - posredniška pogodba – sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pooblastilo za zastopanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV predlogu je tožena stranka postavila vprašanje, ali lahko vodja komerciale v delniški družbi, ki ni vpisan v poslovni register kot zakoniti zastopnik družbe in nima pisnega pooblastila zakonitega zastopnika, veljavno sklene ustno posredniško pogodbo s tretjo osebo in s tem zaveže družbo, v kateri je zaposlen k plačilu dogovorjene provizije za posredovanje - pravna presoja sodišča druge stopnje je skladna z že obstoječo sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 922/2006 z dne 1. 7. 2009, kateri sledi tudi enotna sodna praksa višjih sodišč.
Sklep X Ips 395/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.02.2011telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo – splošni akti o določitvi upoštevnih trgov – analiza upoštevnega trgaKer je o pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na dopustnost podrobnejše določitve upoštevnega trga z analizo upoštevnega trga ter procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevi X Ips 492/2008, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, ta vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
Sklep X Ips 169/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2012dovoljenost revizije – inšpekcijski ukrep – vzpostavitev v prejšnje stanje – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakseTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Ker je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, v katerem je bila predmet odločanja le še vzpostavitev prejšnjega stanja, to pa je tako po določbah 152. člena ZGO-1 kot tudi 73. člena ZUN del inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje, o katerem je bilo v obravnavani zadevi odločeno že z odločbo gradbene inšpekcije z dne 18. 10. 2007, pravno vprašanje uporabe materialnega predpisa (ZUN ali ZGO-1) ni pomembno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Revidentka se tudi ne more uspešno sklicevati na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 75/2010, ki se nanaša na odločbo inšpekcijskega organa, s katero je bilo odločeno o celotnem inšpekcijskem ukrepu (odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje glede objekta, ki stoji na drugem zemljišču), saj se ta ne nanaša na primerljivo pravno in dejansko situacijo.
Sodba II Ips 24/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010zahteva za varstvo zakonitosti – tek zakonitih zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantumKer so zakonske zamudne obresti od 507,56 EUR dosegle in tudi presegle glavnico pred uveljavitvijo OZ 1.1.2002, je v skladu z Ustavno odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in ustaljeno sodno prakso pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da se tožniku priznajo zakonite zamudne obresti od glavnice za čas od 30.12.1994 do vključno 31.12.2001.
Sodba IV Ips 122/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.01.2011odločanje višjega sodišča o pritožbi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVišje sodišče zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek le izjemoma - ko pritožnik v pritožbi (i) ponudi nova dejstva in dokaze, ki (ii) so v relevantni zvezi s predmetom sojenja in za katera mora (iii) vsaj verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Sodba VIII Ips 278/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2011invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnostiV postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
Sklep X Ips 368/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2012dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količinUgotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
Sklep X Ips 488/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2012dovoljena revizija – določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količinUgotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
Sklep II DoR 634/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2011predlog za dopustitev revizije – odgovornost države – imisije – hrup – škoda, ki presega običajne meje – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča bodoča škoda – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, ni uporabljiv za odškodninske terjatve za povrnitev škode, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe do 30. 10. 2008, dopustitev revizije glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi.
VSRS Sklep X Ips 13/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.10.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - enako varstvo pravic - navidezen pravni posel - opredelitev do tožbenih navedb - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnjeVrhovno sodišče je na vprašanje, kaj so navidezni pravni posli, že večkrat odgovorilo (npr. sodba X Ips 367/2011 z dne 29. 3. 2012, X Ips 1562/2005 z dne 22. 10. 2009, X Ips 80/2012 z dne 10. 10. 2013). Ker pa je ta pojem podrobneje pojasnilo šele v sklepih, ki sta bila izdana po vložitvi revizije v obravnavani zadevi, je zaradi zagotavljanja enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije) to vprašanje dopustilo. Zato, da je sodbo mogoče preizkusiti v revizijskem postopku glede pravilne uporabe materialnega prava, mora sodba sodišča prve stopnje vsebovati materialnopravna stališča sodišča prve stopnje, razloge, zaradi katerih so bila le-ta sprejeta, ter način uporabe navedenih stališč v konkretni zadevi na podlagi pravne subsumpcije upoštevnih dejstev. Gre za opis tako imenovanega sodniškega silogizma, ki sestoji iz sinteze zgornje in spodnje premise. Šele ko sta oblikovani obe premisi sodišče lahko napravi sklep oziroma pravni zaključek, katerega...
VSRS Sklep X Ips 121/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - že rešeno vprašanje - dokazovanje dejstev - splošno vprašanjeKer je na vprašanja, ki jih revident navaja, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. V citiranih odločbah je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je tudi FIP lahko podlaga za „izključitev osebe iz denacionalizacije“ na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je na podlagi te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje, podržavljeno v Sloveniji, torej če je izpolnjevala v FIP in njenih prilogah določene pogoje glede državljanstva, bivanja, izgube bivališča v povezavi z dogodki 2. svetovne vojne in pogoj pregnanske škode. Pojasnilo je tudi vsebino in namen odškodnine po ZDen in opozorilo na ustaljeno sodno prakso, po kateri pravica dobiti odškodnino od tuje države (v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen) ni vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Zato tudi pri presoji izpolnjevanja pogoja po drugem odstavku...
Sodba X Ips 1370/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2010vračilo davka – vračilo plačanih zamudnih obresti – odprava odmerne odločbe – molk organaPosledice neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004, bodo odpravljene v postopkih odmere davka, ki v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani, na druge postopke pa ugotovljena neustavnost nima vpliva.
Sklep X Ips 192/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.09.2010ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – nelegalna gradnja – neskladna gradnjaV upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.

Izberi vse|Izvozi izbrane