Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7098cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 163/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2013delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začetek dela s krajšim delovnim časom - invalid III. kategorije - skrajšan delovni čas - bolniška odsotnost - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnostiPo prejemu odločbe tožene stranke o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti (torej ugotovitvi trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo oz. poklic) in priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je prišlo do ureditve tožničinega zavarovanja z upoštevanjem odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2010, in sicer od 3. 6. 2010 dalje in s tem tudi priznanja začasne nezmožnosti za delo tožnice le za štiri ure. Kljub še vedno trajajočemu bolniškem staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je s tem dnem dejansko spremenil tožničin status. Zato je treba tožnici (podobno kot v zadevi VIII Ips 59/2010) priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine (v zvezi s tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja), temveč tudi izplačilo le-te.
Sklep X Ips 48/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.01.2012uporabno dovoljenje – razveljavitev gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude poslediceVrhovno sodišče je o tem, ali je po pravnomočni razveljavitvi gradbenega dovoljenja (še) mogoča izdaja uporabnega dovoljenja, že zavzelo stališče v sklepu I Up 419/2009 z dne 8. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je obstoj gradbenega dovoljenja ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja in da uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja niti ne more biti izdano niti ne more obsta(ja)ti; pri tem se je sklicevalo na 89. člen ZGO-1.
Sklep X Ips 650/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.09.2009carine – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – vrednost izpodbijanega delaVprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno pravno vprašanje, saj obstoji ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, o tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče v sodbi X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008.
Sklep X Ips 288/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.04.2013dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servandaGlede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
VSRS sklep II Ips 292/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.04.2015delitev stvari - sklepčnost tožbe - litispendenca - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev na pravdoDokler ni končan zapuščinski postopek, v pravdi ni mogoče uveljavljati delitve stvari, saj do konca zapuščinskega postopka še ni znano, kdo so dediči in ali bodo sploh pristopili k dedovanju ter kdo so druge osebe, ki imajo kake zahtevke iz zapuščine. Poleg tega mora zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 1071/2007 in II Ips 239/1996). Zapuščinsko sodišče je tisto, ki bo po koncu napotitvene pravde ali v primeru, da tožba po napotitvenem sklepu ne bo vložena, odločalo o obsegu zapuščine, velikosti dednih deležev in dednih pravicah. Zato je tožničina tožba preuranjena in kot taka glede na tretji odstavek 318. člena ZPP nesklepčna.
VSRS Sodba VIII Ips 324/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - izplačilo razlike v plačah - novo dejstvo - ponovna odmera pokojnine - učinek za naprejTožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016 izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve. Dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, so lahko podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi.
Sodba II Ips 191/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.07.2012pasivna legitimacija - odškodnina - zavezanec za plačilo odškodnine - odmena za neuporabo nepremičninZa plačilo odškodnine je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec (več v odločbi II Ips 412/2001 in mnogih drugih). Materialna korist od teh nepremičnin se je namreč do njihove izročitve oziroma vrnitve v last in posest upravičencem stekala k zavezancu za njihovo vrnitev v naravi po 145.b členu ZIKS, zato jo je ta dolžan plačati neupravičeno obsojenemu oziroma njegovim dedičem, katerim v skladu z zakonom ta korist pripada.
VSRS Sklep X Ips 152/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odlagališče odpadkov - že rešeno pravno vprašanje - poroštvoNa vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sklepu X Ips 116/2014 z dne 10. 12. 2015, na podlagi katerega je bila v ponovljenem (novem) sojenju izdana s to revizijo izpodbijana sodba. V tem sklepu je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je treba poroštveno izjavo presojati po določbah OZ.
Sklep X Ips 506/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.02.2010dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – načelo zakonitostiSkladno z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javnofinančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače (enako X Ips 201/2005 z dne 26. 11. 2009).
VSRS Sodba IV Ips 20/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.06.2016bistvene kršitve določb postopka – pravice obrambe – enako varstvo pravic – izvajanje dokazov v korist kršitelja – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno bremeVrhovno sodišče je v več odločbah (na primer IV Ips 58/2007 z dne 28. 2. 2008 in IV Ips 183/2010 z dne 23. 11. 2010) obrazložilo, da je treba obdolžencu v postopku o prekršku zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka, kar pomeni, da mu je treba dati ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kot kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu zagotovljen pošten postopek, je treba šteti jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS v povezavi z 29. členom URS. Ustavno sodišče je v odločbah Up-32/01 z dne 13. 3. 2003 in U-I-63/10 z dne 20. 1. 2011 zavzelo stališče, da iz 22. člena URS izhajata pravici obdolženca, da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj ter da je navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem ter se nato izjavi o rezultatih...
VSRS Sklep X Ips 237/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2017dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournikRevident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
VSRS sklep II Ips 188/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvoTožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge...
VSRS Sodba VIII Ips 226/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevkiTožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo. V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine,...
Sklep X Ips 715/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.05.2009združitev revizijskih postopkov – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka – zavrženje revizijePooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Sklep in sodba X Ips 395/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.11.2012dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občinaV specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
Sodba in sklep X Ips 210/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2013dovoljena revizija - davek na motorna vozila – vračilo davka – prva registracija - skladnost ZDMV s skupnim sistemom DDVV času vložitve zahtev za vračilo DMV je veljal ZDMV-UPB2, ki je v drugem odstavku 11. člena določal, da če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži predpisane listine. V obravnavani zadevi ni sporno, da so vozila bila registrirana v RS, preden so bila dobavljena v drugo državo članico EU, zato je bil zahtevek za vračilo DMV pravilno zavrnjen.
VSRS sklep II Ips 205/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2016namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitostKot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
Sklep X Ips 121/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2012carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - naknadni obračun carinskih dajatev - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - licenčninaPo presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah namreč pravna podlaga, 154. člen CZ (slovenskega Carinskega zakona), ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga v Sloveniji že veljali carinski predpisi tedanje Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskem CZS in Izvedbeni Uredbi, in ne po slovenskem CZ.
Sklep X Ips 60/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010carine – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - odstop od prakse vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – odmera carinskega dolga v obnovljenem postopku – neverodostojna potrdila o poreklu blaga – zavrženje revizijeRevident zatrjuje odstop od prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila vzpostavljena v zakonskem dejanskem stanu, ki ni enak zakonskemu dejanskemu stanu v obravnavani zadevi, zato ne gre za odstop od prakse Vrhovnega sodišča po 2. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega s strani revidenta navedena praksa sploh ne predstavlja ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ugotovljene obveznosti v drugih carinskih postopkih, ki niso bili predmet upravnega spora v obravnavani zadevi, ne morejo predstavljati zelo hudih posledic po 3. točki prvega odstavka 983. člena ZUS-1.
Sodba II Ips 223/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.10.2012premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino – stvarnopravni tožbeni zahtevekVrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.

Izberi vse|Izvozi izbrane