Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7073cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzUy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep Cpg 6/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.01.2015priznanje tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - javni red - plačilni nalog - pravno sredstvo - pouk o načinu vložitve pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - evropski izvršilni naslov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostUreditev, po kateri dolžnika tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba (ustrezno) poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo sploh ne upošteva, je v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi zahtevku lahko ugovarjal. Pravica do izjave je nedvomno temeljna pravica, ki jo je tožencu v sodnem postopku treba zagotoviti in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije ter tako pomeni del mednarodnega javnega reda.
VSRS Sklep U 8/2019-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnostiNačelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.
VSRS sklep II DoR 408/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2013dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta (predlagatelja) neugodni del. Določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka je neupoštevna.
Sklep Cp 16/2012 in Cp 17/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2013priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vročitev sodbe - uredba Bruselj IPri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.
VSRS Sklep Cpg 2/2018-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.03.2018priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega redaPriznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne...
VSRS sklep II DoR 234/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2014predlog za dopustitev revizije - pogodba o popotresni obnovi - razlaga pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pogodbena kazen - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji, ki jih za dopustitev revizije določa ZPP v prvem odstavku 367.a člena, niso podani.
VSRS Sklep II DoR 409/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.03.2016dopuščena revizija - kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskih zemljišč - ponudba - skupna ponudba - stavbna in kmetijska zemljišča - postopek prodaje - predkupna pravicaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč, v katero so zajeta tudi stavbna zemljišča, dopustno postopek prodaje obravnavati po različnih pravnih režimih.
VSRS Sklep II DoR 320/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.12.2017predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VSRS Sklep X DoR 87/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - prestajanje zaporne kazni - pogojni odpust - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - zavrženje predlogaPredlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka, v procesni situaciji, kjer je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tožnik pa naj bi bil do izdaje sodbe sodišča prve stopnje že pogojno odpuščen. Tožena stranka svoj pravni interes za vložitev predloga utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes tožene stranke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Njen pravni položaj v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti.
VSRS Sklep X DoR 236/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanj: Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice? Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...
VSRS sklep II DoR 165/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.08.2016dopuščena revizija - povrnitev škode - opustitev - stadion - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključna odgovornost - soodgovornost oškodovancaRevizija se dopusti glede pravnih vprašanj materialnopravne pravilnosti presoje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in da je tožnica izključno odgovorna za pretrpljeno škodo.
VSRS Sklep II DoR 364/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.2017predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - priposestvovanjeZadeva obravnava vprašanje, ali lahko etažna lastnina nastane s priposestvovanjem.
VSRS Sklep II DoR 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - renta - tuja pomoč - pomoč zakoncaRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali v konkretnih okoliščinah primera potreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih opravilih (npr. delo na vrtu in priprava drv) predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči.
Sodba in sklep G 6/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.05.2012prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzemRazmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona. Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno...
Sodba G 33/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.01.2014varstvo konkurence - načelo kontradiktornosti - podjetje - pojem podjetja - ekonomska celota - merila za presojo ekonomske celoteTožeča stranka vse do izdaje Odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in dokazi, ki jih je Agencija štela kot pomembne za zaključek, da v tej zadevi ekonomska celota ne obstaja oziroma da gre za sporazum med neodvisnima podjetjema. S takšnim postopanjem je Agencija tožeči stranki odvzela možnost učinkovite obrambe oziroma možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Za presojo, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je lahko pomembna predvsem okoliščina, kot je vpletenost družbe matere v upravljanje hčerinske družbe.
VSRS Sklep Cp 15/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanjaKer je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
Sodba G 7/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.12.2010prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v določeni zavarovalni vrsti - razlikovanje med prenehanjem veljavnosti in odvzemom dovoljenjaZavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnica sme namreč opravljati samo zavarovalne posle – s tem, da zavarovalne posle lahko opravlja v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Zato Agencija izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah ali posamezni zavarovalni (pod)skupini.Izrek odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti namreč v medsebojni zvezi (soodnosnosti) z izrekom odločbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov. Tako kot morajo biti v izreku dovoljenja Agencije izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere dovoljenje velja, morajo biti v izreku odločbe o prenehanju dovoljenja izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere je dovoljenje prenehalo veljati.Treba je razlikovati med prenehanjem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in odvzemom dovoljenja. Odvzem...
Sklep Cpg 2/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.06.2014arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbeTudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
VSRS Sklep VIII R 14/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2019spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni sporOdločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor. Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.

Izberi vse|Izvozi izbrane