Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6905cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzQ0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep Cpg 2/2018-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.03.2018priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega redaPriznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne...
VSRS sklep II DoR 408/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2013dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrednost z revizijo (ali s predlogom za njeno dopustitev) izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta (predlagatelja) neugodni del. Določitev vrednosti spornega predmeta za vmesna ugotovitvena zahtevka je neupoštevna.
Sklep Cp 16/2012 in Cp 17/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2013priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vročitev sodbe - uredba Bruselj IPri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.
VSRS sklep II DoR 234/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2014predlog za dopustitev revizije - pogodba o popotresni obnovi - razlaga pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pogodbena kazen - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji, ki jih za dopustitev revizije določa ZPP v prvem odstavku 367.a člena, niso podani.
VSRS Sklep II DoR 409/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.03.2016dopuščena revizija - kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskih zemljišč - ponudba - skupna ponudba - stavbna in kmetijska zemljišča - postopek prodaje - predkupna pravicaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč, v katero so zajeta tudi stavbna zemljišča, dopustno postopek prodaje obravnavati po različnih pravnih režimih.
VSRS Sklep II DoR 320/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.12.2017predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VSRS Sklep X DoR 87/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - prestajanje zaporne kazni - pogojni odpust - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - zavrženje predlogaPredlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka, v procesni situaciji, kjer je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tožnik pa naj bi bil do izdaje sodbe sodišča prve stopnje že pogojno odpuščen. Tožena stranka svoj pravni interes za vložitev predloga utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes tožene stranke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Njen pravni položaj v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti.
VSRS sklep II DoR 165/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.08.2016dopuščena revizija - povrnitev škode - opustitev - stadion - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključna odgovornost - soodgovornost oškodovancaRevizija se dopusti glede pravnih vprašanj materialnopravne pravilnosti presoje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in da je tožnica izključno odgovorna za pretrpljeno škodo.
VSRS Sklep II DoR 364/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.2017predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - priposestvovanjeZadeva obravnava vprašanje, ali lahko etažna lastnina nastane s priposestvovanjem.
VSRS Sklep II DoR 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - renta - tuja pomoč - pomoč zakoncaRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali v konkretnih okoliščinah primera potreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih opravilih (npr. delo na vrtu in priprava drv) predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči.
Sodba G 33/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.01.2014varstvo konkurence - načelo kontradiktornosti - podjetje - pojem podjetja - ekonomska celota - merila za presojo ekonomske celoteTožeča stranka vse do izdaje Odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in dokazi, ki jih je Agencija štela kot pomembne za zaključek, da v tej zadevi ekonomska celota ne obstaja oziroma da gre za sporazum med neodvisnima podjetjema. S takšnim postopanjem je Agencija tožeči stranki odvzela možnost učinkovite obrambe oziroma možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Za presojo, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je lahko pomembna predvsem okoliščina, kot je vpletenost družbe matere v upravljanje hčerinske družbe.
VSRS Sklep Cp 15/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanjaKer je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
Sodba in sklep G 6/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.05.2012prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzemRazmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona. Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno...
Sodba G 7/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.12.2010prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v določeni zavarovalni vrsti - razlikovanje med prenehanjem veljavnosti in odvzemom dovoljenjaZavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnica sme namreč opravljati samo zavarovalne posle – s tem, da zavarovalne posle lahko opravlja v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Zato Agencija izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah ali posamezni zavarovalni (pod)skupini.Izrek odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti namreč v medsebojni zvezi (soodnosnosti) z izrekom odločbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov. Tako kot morajo biti v izreku dovoljenja Agencije izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere dovoljenje velja, morajo biti v izreku odločbe o prenehanju dovoljenja izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere je dovoljenje prenehalo veljati.Treba je razlikovati med prenehanjem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in odvzemom dovoljenja. Odvzem...
Sklep Cpg 2/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.06.2014arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbeTudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
Sodba in sklep G 4/2012 in G 5/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.06.2012prevzemi - usklajeno delovanje – izpodbojna zakonska domneva – dokazovanje – substanciranje dokaznih predlogov – zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena – kontrolni namenStranka mora v postopku nadzora konkretizirano navesti in utemeljiti svoje vsebinske navedbe in dokazne predloge. Z zgolj pavšalnim sklicevanjem na dokazne predloge iz postopka pred izdajo odpravljene odločbe pa prva tožnica v ponovljenem postopku (v dani procesni situaciji) ni substancirala relevantnosti spornega dokaznega predloga, to je zaslišanja predsednika uprave prve tožeče stranke. Pri presoji usklajenega delovanja po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, je namreč ključno to, da mora iz teh drugih okoliščin v zvezi s pridobitvami delnic izhajati skupni namen tožnic po pridobitvi kontrole v ciljni družbi C. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kako je iz obravnavanih okoliščin, konkretno glede spornega posla pridobitve delnic X, razviden skupni kontrolni namen tožnic. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da močna kapitalska povezanost dveh družb ter posledično vse njene ekonomske in pravne posledice nikakor niso nepomembne okoliščine...
Sodba G 32/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.01.2014varstvo konkurence - načelo kontradiktornosti - podjetje - pojem podjetja - ekonomska celota - merila za presojo ekonomske celoteTožeča stranka vse do izdaje Odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in dokazi, ki jih je Agencija štela kot pomembne za zaključek, da v tej zadevi ekonomska celota ne obstaja oziroma da gre za sporazum med neodvisnima podjetjema. S takšnim postopanjem je Agencija tožeči stranki odvzela možnost učinkovite obrambe oziroma možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Za presojo, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je lahko pomembna predvsem okoliščina, kot je vpletenost družbe matere v upravljanje hčerinske družbe.
VSRS Sklep Cp 18/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2018priznanje tuje sodne odločbe - nepravdni postopek - prekluzija dejstev - izraelska sodba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - načelo materialne resnice - pogoj vzajemnosti - pridržek javnega reda - zdravniška napaka (medicinska napaka)V nepravdnih postopkih pri uporabi določb ZPP o prekluziji treba upoštevati naravo in še posebej tudi vrsto nepravdnega postopka. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je predlagalni postopek in v njem je uveljavljeno razpravno načelo, zato ni mogoče na načelni ravni izključiti smiselne uporabe pravil ZPP o prekluziji. Vendar pa mora sodišče določbe ZPP smiselno uporabiti tako, da uravnoteži postopkovne pravice udeležencev. Predlagatelj skuša doseči priznanje tuje sodne odločbe zato, da bi z izvršbo uveljavil pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato nima prav sodišče prve stopnje, ki je absolutno prednost dalo iskanju materialne resnice in je v ponovljenem postopku dopustilo neomejeno navajanje novot. Prav tako nima prav, ko navaja, da ima sodišče tudi v zvezi z vprašanjem vzajemnosti oficiozna pooblastila. Na pridržek vzajemnosti sodišče pazi le na ugovor nasprotnega udeleženca in ne po uradni dolžnosti, tako kot na pridržek javnega reda. Nasprotni...
Sklep Cpg 6/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.02.2014priznanje tuje sodne odločbe – odločba srbskega sodišča - javni red - načelo enakega varstva pravic - dokazno breme - aktivnost stranke v postopku pred tujim sodiščem - vzajemnostJavni red Republike Slovenije se nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava (na presojo, ali je bil postopek v tuji državi v skladu s standardi poštenega sojenja, ki veljajo v naši državi). Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena URS do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo. Relevantna je enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo. Vendar pa kršitev procesnega prava v državi izvora načeloma ne predstavlja ovire za priznanje tuje sodne odločbe, če stranki nista izčrpali pravnih sredstev, ki sta jih imeli na voljo za odpravo kršitev. Tudi domače odločbe navkljub procesnim pomanjkljivostim postanejo pravnomočne, če stranke ne vložijo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Naloga strank je, da si z aktivno udeležbo v postopku prizadevajo za to, da se napakam sodišča v postopku izogne. Ni odločilno samo to, kako je pravico do enakega varstva pravic razumelo srbsko sodišče, temveč...
Sodba G 20/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.09.2013varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebeA. A. v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil pooblaščenec oziroma odvetnik družb A., zato po 1. točki 35. člena ZUP ni bil podan izločitveni razlog. S postopkom na prvi stopnji je mišljen postopek pred postopkom, v katerem bi se moral predstojnik oziroma uradna oseba izločiti. Tak postopek ni nikoli potekal in zato tudi po 4. točki ZUP ni bil podan razlog za izločitev A. A. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Toženka ni tako ravnala. Dokaze, ki jih je predlagal...

Izberi vse|Izvozi izbrane