Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7017cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzQz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep VIII DoR 98/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2011predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odškodnina – stvarna pristojnostIz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
VSRS sklep II DoR 454/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015predlog za dopustitev revizije - poslovna odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
VSRS Sklep I Upr 1/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020posredovanje osebnih podatkov upniku - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - ni upravni spor - gospodarski sporTožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom. V konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore. Pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom. Ker tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, je na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti.
Sklep II DoR 95/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.03.2013dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnineRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
VSRS sodba in sklep II Ips 60/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizijeTožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže. Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke...
VSRS Sklep in sodba II Ips 350/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.04.2018lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - razmejitev med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči - lastnina občin - sprememba namembnosti zemljišča - obstoječe javne ceste - dokazovanje statusa zemljišča - izvedenecKatera nezazidana stavbna zemljišče se bodo obravnavala kot kmetijska zemljišča, določa ZSKZ. Črtanje določbe, da se kot takšna štejejo (tudi) nezazidana stavbna zemljišča, ki niso prenesena na sklad, je povzročilo, da je edina relevantna okoliščina za presojo ali se bodo nezazidana stavbna zemljišča štela za kmetijska zemljišča to, ali so bila kot nezazidana stavbna zemljišča opredeljena v prostorskem izvedbenem aktu. Med lastninjenjem "pravih" kmetijskih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se po ZSKZ štejejo za kmetijska zemljišča obstaja pomembna razlika: lastninska pravica na prvih je v vsakem primeru prešla na Republiko Slovenijo, pri drugih pa je bilo to, kdo bo postal njihov lastnik, odvisno od odgovora na vprašanje, ali so bila zemljišča na presečni dan v upravljanju občine.
VSRS sodba in sklep II Ips 328/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.2016materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rokZa odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.
VSRS sodba in sklep II Ips 342/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2015dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - navadno sosporništvo - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka (medicinska napaka) - skrbnost dobrega strokovnjaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - zavrženje revizijeToženec vnaprejšnje privolitve druge tožnice za bronhoskopijo (ki ni nujen poseg, temveč diagnostična metoda, katere pogosti rizik je tudi pnevmotoraks in motnje ritma srca) ni dobil, zato je zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti materialnopravno utemeljen. Konkretni dejanski stan utemeljuje materialnopravni sklep nižjih sodišč, da je bilo ravnanje toženčevega zdravstvenega osebja v kritičnem času contra legem artis . Zdravstveno osebje bi moralo glede na konkretne okoliščine in indikacije takoj ob zapletu z zastojem srca prve tožnice posumiti na pnevmotoraks in nanj ustrezno takoj odreagirati. Izjemno težka življenjska situacija prve tožnice, upoštevajoč izjemno težo njenih posledic ne dovoljuje natančnega razmejevanja posameznih škod, izvirajočih iz istega škodnega dogodka, ker se te zaradi svoje intenzitete medsebojno tako tesno prepletajo, da jih ni mogoče natančno ločevati.
VSRS sodba in sklep II Ips 374/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - predkazenski postopek - kazenski postopek - odgovornost države za delo tožilstva - odgovornost države za delo tožilstva sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odškodnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePresoja protipravnosti ravnanja tožilstva in sodišča.
VSRS sklep II DoR 266/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013dovoljenost predloga za dopustitev revizije - podredni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrednost spornega predmeta je bila ustrezno opredeljena zgolj za primarni zahtevek, ki je pravnomočno zavrnjen in ga toženka ne (more) izpodbijati, za oba podredna zahtevka pa ne, kar pomeni, da toženka nima pravice do revizije zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe.
VSRS Sklep I Up 120/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2014upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonomPodlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
VSRS Sklep I Up 283/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2015ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno bremeTožnica ni izkazala, da bi v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe zaradi finančnih posledic, ki jih navaja, utrpela težko popravljivo škodo.
VSRS Sklep I Up 143/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2017pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji - zavrženje - oprava zamujenega dejanjaPredlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravilno zavržen. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je namreč, da stranka obenem opravi zamujeno procesno dejanje. V nasprotnem primeru je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči. V zadevi ni sporno, da tožnica dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni priložila oziroma v roku za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja.
VSRS Sklep I Up 62/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.07.2018zavrnitev doktorske disertacije - postopek ocenjevanja - ocena komisije - strokovna narava ocene - sodno varstvo v upravnem sporu - ni upravna zadeva - akt zoper katerega je možen upravni spor - imenovanje izpitne komisijeSklep senata fakultete o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, to pa je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi. Senat fakultete je strokovni organ, ki sprejme odločitev, člani komisije za oceno pa podajo svoje poročilo, ki je podlaga za strokovno presojo senata. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno o doktorski disertaciji sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS. Sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.
VSRS Sklep I Up 162/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2018začasna odredba - gradbeno dovoljenje - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda - nedovoljene pritožbene novoteGlede na podane (skope) trditve v predlogu, ki jih pritožnica s pritožbo ne more dopolnjevati, je obrazložitev sodišča zadostna.
VSRS Sklep II DoR 174/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2018predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dokazna ocena - obrazloženost sodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS sklep II DoR 419/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev povrnitev vlaganj v nepremičnino - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - nujno sosporništvo - odstop od sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja ali lahko eden od zunajzakonskih partnerjev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, s tožbo zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
Sklep VIII DoR 41/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.07.2011predlog za dopustitev revizije – odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - delovno razmerjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali se odškodninska odgovornost direktorja gospodarske družbe, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, presoja na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih ali Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 oziroma ZGD).
VSRS Sklep I Up 129/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.06.2015nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pritožba - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - stranska intervencija občine - zamudne obrestiPravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ je glede na veljavno ureditev zgolj v tem, da dobi sredstva, kolikor jih je bilo pobranih iz naslova NUSZ, nakazana v svoj proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oziroma da je odmerjeno v določeni višini. Odločitev upravnega sodišča o odmeri, tudi morebitna odprava odločbe o odmeri NUSZ, zato ne more vplivati na pravice in pravne koristi občine, ki jih ima občina v zvezi z NUSZ. Odločitev sodišča prve stopnje, da občina ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v upravnem sporu iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.
VSRS Sklep I Up 68/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.06.2017prevzemna ponudba - dovoljenje za prevzemno ponudbo - stranski udeleženec - stranski intervenient - pravni interesTožeči stranki udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP.

Izberi vse|Izvozi izbrane