Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7075cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzQy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 37/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2014povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zvezaDržava je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
VSRS Sodba VIII Ips 125/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernostiIzvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
VSRS Sodba II Ips 168/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.09.2017povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - enotna odškodnina - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbeČe zahtevek za plačilo več oblik nepremoženjske škode ni jasno opredeljen, gre za (nerazumljivo) nepopolno tožbo. Tožniki so bili pozvani k popravi tožbe v okviru materialnega procesnega vodstva in ne (kot bi bilo pravilno) v skladu z določbo 108. člena ZPP. Vendar so oškodovanci vztrajali pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev lahko samo ločilo posamezne oblike nepremoženjske škode. Enoosebna družba je kljub svoji lastnosti, da je sredstva za njeno ustanovitev prispeval zgolj en družbenik, gospodarska družba, ki z vpisom v sodni register pridobi svojo samostojno pravno subjektiviteto (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Pravna subjektiviteta družbe je strogo...
VSRS Sodba II Ips 117/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaIzpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
VSRS Sodba II Ips 102/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.06.2020dedovanje - starostna pokojnina - izplačevanje pokojnin - izplačilo zapadlih zneskov - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pogrešana oseba - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizijaZadržanje zastaranja je zastoj v teku zastaralnega roka, do katerega pride zaradi ovir za vložitev tožbe. Ali so obstajali utemeljeni razlogi za zadržanje zastaranja, se vedno presoja za nazaj: ta presoja postane aktualna, ko upravičenec rok za vložitev tožbe zamudi, a bi bila ta v primeru zadržanja pravočasna. V naravi instituta zadržanja je njegova začasnost: traja le, dokler trajajo (v začetku odstavka primeroma navedene) ovire, nato zastaranje začne (prvikrat ali znova) teči. S tezo, da pogrešanost sama po sebi ne pomeni subjektivne ovire za pravočasnost uveljavljanja terjatve se Vrhovno sodišče strinja, navkljub splošni opredelitvi pojma »uradno pogrešana oseba« in njegovim bistvenim opredelilnim elementom, kot so neobičajna odsotnost od doma, prekinitev socialnih in poslovnih kontaktov in podobno, in navkljub režimu, ki velja za pogrešane osebe: išče jih policija, so na seznamu pogrešanih oseb, za njimi se razpiše tiralica
VSRS sodba in sklep VIII Ips 270/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2016ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - sprememba sodne prakse - uveljavljanje sodnega varstva - elementi delovnega razmerjaZahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen. Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do...
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2020Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - iura novit curia - dopuščena revizija - izpodbojna pravna domnevaKer Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo. Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi...
Sklep I Up 512/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2013elektronske komunikacije - pritožba – stranska udeleženka – položaj stranke – pravni interes – procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 – sodelovanje v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbePredhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti je pogoj za aktivno legitimacijo in vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano o glavni stvari.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 273/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samemV obravnavanem primeru so izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca. Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o...
VSRS sodba in sklep II Ips 249/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost občine za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - upravnega odločba - kvalificirana stopnja napačnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - denarni tožbeni zahtevek - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeUstaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t.i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Tožniki takšnih trditev niso postavili. Zgolj zatrjevanje izdaje upravnih odločb, tudi če zaradi gradbenih posegov, izvedenih na njihovi podlagi, na nepremičnini tožnikov nastaja škoda,zato ne more voditi do pravnega zaključka o protipravnem ravnanju toženke kot eni od predpostavk odškodninske odgovornosti.
VSRS Sodba in sklep II Ips 331/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.02.2018pravica do učinkovitega sodnega varstva - prodaja kmetijskih zemljišč - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - vmesno obdobje - prepoved retroaktivne veljave - rok za odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - tožbeni zahtevek - predvidljivost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - zavrženje revizijeČe bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena...
VSRS Sodba in sklep III Ips 35/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.02.2019ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobičkaRezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan. Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu.
VSRS Sklep II DoR 414/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2018predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - ugotovitev obstoja terjatve - primarni zahtevek - podredni zahtevek - dovoljenost direktne revizije - zavrženje revizijeKer so tožniki za obravnavani nedenarni zahtevek navedli vrednost spornega predmeta, ki presega presega prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizija dovoljena po zakonu. Poleg tega so tožniki navedli le eno vrednost spornega predmeta, zato se v skladu z ustaljeno sodno prakso šteje, da je navedena vrednost spora zgolj za primarni zahtevek, za podredni pa ne.
VSRS Sklep I Kp 59331/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2019relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornostiSodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP. V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.
Sklep I Up 399/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.12.2010izbira koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja – izrek odločbe o izbiri koncesionarja - pravni interes neizbranega prijaviteljaV postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene. Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.
VSRS Sklep II DoR 141/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2017dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnineRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
VSRS Sklep II DoR 265/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2018dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - padec na javni površini - subsidiarna odgovornost - tožbeni zahtevek - dokazno bremeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožnici v konkretnih okoliščinah te zadeve ni naložilo nesorazmernega bremena pri odločitvi, kako naj uveljavlja svoj tožbeni zahtevek zoper subsidiarno odgovorno pravno osebo.
VSRS sodba II Ips 98/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.2016denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - denacionalizacijski zavezanec - višina nadomestila - primerljiva tržna najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - izvedensko mnenje - strokovne izvedenske metode - davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitevDrugi odstavek 72. člena ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki je v postopku uspel, upravičenje za nazaj, zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Tako je v obravnavani zadevi ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je izhajalo iz stanja vrnjenega objekta, kakršno je bilo v času uveljavitve ZDen, kasnejših sprememb pa ni upoštevalo. Po 62. členu ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Neposredni uporabnik je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stvar razmerja...
VSRS sodba II Ips 62/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.06.2016povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zapor - pravica do rehabilitacije in odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - enotna odškodnina - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - poslovanje v preteklosti - trditveno in dokazno bremeOdmera denarne odškodnine zaradi neupravičeno odvzete prostosti.Izgubljeni dobiček je dohodek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, a ga zaradi nastopa škodnega dogodka ni bilo mogoče doseči. Njegov izračun je vedno hipotetična ocena dejstva, ki ni nastopilo, podjetniku pa predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Oboji so torej tožnikovo trditveno in dokazno breme, izhodišče za njihov izračun pa obseg poslovanja, o katerem praviloma sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Čeprav je izgubljeni dobiček ocena hipotetičnega dejstva, o njem ni dovoljeno ugibati.
VSRS Sodba in sklep II Ips 127/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2017povrnitev škode - nestrokovno zastopanje odvetnika - odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravno priznana škoda - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - kolizija ustavnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvoNedvomno je sporočilo, da je tožnica morebiti povezana s pogostimi smrtmi varovancev, celo zaradi pridobitve premoženjske koristi, žaljivo, tako kot tudi vprašanje, če je tožnica kriva za smrt starostnikov. Žaljiva informacija ali vrednostna sodba je dopustna le, če ima podlago v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni na mestu.

Izberi vse|Izvozi izbrane