<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sklep Dsp 68/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:DSP.68.2009

Evidenčna številka:VS3004062
Datum odločbe:20.10.2009
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1189/2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred

Jedro

V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da se kot nezakonita odpravi odločba tožene stranke z dne 16. 2. 2006 o razporeditvi tožnice v višji plačilni razred in da ji je tožena stranka dolžna plačati razliko med količnikom 2,20 in 2,30 za obdobje od 1. 1. 2006 do 1. 11. 2007, plačati od teh zneskov prispevke in ji povrniti odmerjene stroške postopka. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna razporediti tožnico v razred s količnikom 2,30 od 1. 1. 2006 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, in v izpodbijanem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sklep, da se revizija ne dopusti, se pritožuje tožena stranka in navaja, da je v zadevi treba samo razrešiti pravno vprašanje, ali je čas čakanja na delo doma zaradi nezmožnosti zagotovitve ustreznega nadomestnega delovnega mesta kot invalidu III. kategorije invalidnosti šteti kot odsotnost zaposlenega zaradi bolezni. Da ne gre za odsotnost z dela, je razvidno iz dveh odločb VSRS in sicer VIII Ips 247/2004 in VIII Ips 383/2006. Zato je predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je bila v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

7. Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba tožnice ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, kar bi morala v pritožbi navajati tožnica. V pritožbi sicer navaja odločitve VSRS v zadevah opr. št. VIII Ips 247/2004 z dne 5. 4. 2005 in VIII Ips 383/2006 z dne 25. 10. 2007, kjer naj bi Vrhovno sodišče zavzelo pravno stališče, ki bi moralo biti uporabljeno tudi v obravnavani zadevi. Vendar pritožnica pri tem spregleda, da sta obe citirani odločitvi VSRS zavzeli stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnilo njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila odsotna z dela v času daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Zato odločitve VSRS niso primerljive z obravnavano. Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zgolj navedbe pritožbe ne zadostujejo za utemeljitev zahtevanega pritožbenega razloga. Zato pritožbi tožeče stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1.

8. Zaradi navedenih razlogov je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 365. člena ZPP.


Zveza:

ZDSS-1 člen 32, 32/3.
Datum zadnje spremembe:
12.02.2010

Opombe:

P2RvYy02NDU0NA==