<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep Cp 16/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:CP.16.2008

Evidenčna številka:VS0011062
Datum odločbe:18.09.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL Su 29/2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - odklonitveni razlog

Jedro

Presoja obstoja odklonitvenega izločitvenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Višjega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

Predsednik višjega sodišča je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za izročitev višje sodnice A. A., ki jo je 11.8.2008 vložil dolžnik.

Dolžnik je zoper ta sklep vložil pritožbo s smiselnim predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev ugodi. Navaja, da so podani jasni razlogi za izločitev sodnice, čeprav jih predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrača. Opis kaznivih dejanj, ki jih je storila (npr. zloraba sodniške funkcije, prikrivanje, goljufije, ponareditve listin) izhaja iz zahteve za izločitev in predloga za obnovo postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pravice do nepristranskega sojenja v prvem odstavku 23. člena Ustave med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

Eden od najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki so namenjeni zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (70. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izključitveni razlogi iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP in odklonitveni razlogi iz 6. točko 70. člena ZPP. Slednji v zakonu niso taksativno našteti, temveč so opredeljeni z generalno klavzulo.

Tudi v novi zahtevi (prvo je vložil že 4.6.2008) pritožnik vztraja pri trditvi, da je sodnica, ki ji je bila izvršilna zadeva dodeljena v pritožbenem postopku, „vpletena v kriminal“. Uveljavlja torej odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pri čemer pa so vsi njegovi pritožbeni očitki pavšalni oziroma nekonkretizirani. Za presojo utemeljenosti pritožbe je tako odločilno, ali bi v zahtevi za izločitev zatrjevane okoliščine, če bi se izkazale za resnične, pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se pridružuje oceni predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, da videz nepristranskosti sojenja v obravnavani zadevi ne more biti okrnjen. Že v svojem sklepu z dne 21.7.2008 je poudarilo, da iz listin, ki jih je pritožnik priložil pritožbi z dne 17.5.2006, ne izhaja, da bi bila zoper sodnico poročevalko v izvršilni zadevi In 04/00070 sploh vložena ovadba. Trditev, da je sprožen kazenski postopek zoper okrožnega državnega tožilca, ni izkazana, pa tudi če bi bila, ne more utemeljevati razloga za izločitev višje sodnice. Tudi zatrjevano opozorilo ministra za pravosodje o „kršitvi odločitve v razumnem roku“ ne utemeljuje razloga za izločitev, žaljive trditve o pasivnosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in vrhovnega sodnika pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, pa se na sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena na pritožbeni stopnji, sploh ne nanašajo.

Vrhovno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 70, 70/6.URS člen 23.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTY=