<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II Ips 131/2016
ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.131.2016

Evidenčna številka:VS00012421
Datum odločbe:26.04.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 1871/2015
Datum odločbe II.stopnje:16.09.2015
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik, Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - povrnitev premoženjske škode - zavarovalno kritje - škodni dogodek - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - priznana dejstva - pritožbene navedbe - dopuščena revizija

Jedro

Obseg zavarovalnega kritja sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, zato morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnik je od toženke zahteval plačilo odškodnine za materialno škodo, ki mu 6. 5. 2014 nastala na traktorju znamke Massey Ferguson, ko se je pri delu v silosu traktor ob vožnji po neutrjenem delu silaže ugreznil in prevrnil. Poškodovana je bila kabina traktorja s pritiklinami.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 12.903,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2014 (I. točka izreka). Sklenilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).1

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (vključno z zahtevo za plačilo stroškov pravdnega postopka) zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožnik toženki dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).2

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 339/2015 z dne 21. 1. 2016 njegovemu predlogu ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanj:

− ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena);

− ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP.

5. V dopuščeni reviziji tožnik sodišču druge stopnje očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje pa razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

6. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja:

− 6. 5. 2014 je na dvorišču tožnika pri siliranju prišlo do nesreče. Tožnikov traktor se je med vožnjo po neutrjenem delu silaže ugreznil, prevrnil in poškodoval;

− tožnik je imel v času škodnega dogodka sklenjeno prostovoljno zavarovanje avtomobilskega kaska pri toženki;

− v škodnem dogodku je nastala premoženjska škoda - poškodovana je bila kabina traktorja s pritiklinami;

− policija o škodnem dogodku ni bila obveščena.

Povzetek revizijskih navedb

8. Revident meni, da je odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank in nesporno ugotovljenim dejanskim stanjem. Med pravdnima strankama je bilo namreč nesporno, da se je s škodnim dogodkom uresničila zavarovana nevarnost in da je kritje iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska podano. Sporno je bilo le vprašanje, ali je tožnik zaradi dejstva, ker ni obvestil policije, izgubil zavarovalne pravice iz pogodbe. Samo v zvezi s tem vprašanjem sta pravdni stranki različno tolmačili pojem prometne nesreče. Navaja, da je toženka vseskozi celo sama trdila, da gre za prometno nesrečo (v pritožbi je npr. izrecno navedla, da je želela v zavarovalni pogodbi razširiti pojem prometne nesreče na način, da je krita tudi škoda, ki nastane v takšnih in podobnih situacijah, saj bi sicer ugovarjala pasivni legitimaciji). Odločitev sodišča druge stopnje, ki je brez dejanske in pravne podlage odločilo, da se s škodnim dogodkom ni uresničila zavarovana nevarnost iz 2. člena Splošnih pogojev ne le krši 214. člen ZPP, ampak predstavlja tudi sodbo presenečenja.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Revizija je utemeljena.

10. "Zavarovalno kritje" je pravni pojem. V zavarovalnih razmerjih ga stranke uporabljajo za navajanje skopa dejstev v zvezi z določitvijo meja zavarovalnega razmerja in okvira vseh možnosti za nastanek zavarovalnega primera, s tem pa segmenta zavarovalno upoštevnih nevarnostnih dogodkov in škod, ki lahko pomenijo zavarovalni primer. Obseg zavarovalnega kritja je podvržen avtonomiji strank in je dogovorjen v zavarovalni pogodbi, običajno v splošnih pogojih poslovanja, ki tvorijo del pogodbenega materialnega prava.

11. Obsega zavarovalnega kritja sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, zato morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.3 Ta strankam nalaga, da podajo trditve, na katere opirajo svoj zahtevek, nato pa jih morajo še dokazati; enako velja tudi za ugovore, s katerimi izpodbijajo navedbe in dokaze nasprotne stranke (212. člen ZPP). Slednje morajo storiti tako obrazloženo, da ni mogoče zaključiti, da dejstva priznavajo (drugi odstavek 214. člena ZPP). Priznanje se običajno nanaša na trditve o dejstvih, ni pa izključeno, da predmet priznanja ne bi mogla biti prejudicialna pravna vprašanja ali celo pravni zaključki, ki ne pomenijo prejudicialnega pravnega razmerja.4 Pravni učinek priznanja, ki predstavlja obliko posrednega disponiranja, je v tem, da ga sodišče mora vključiti v podlago sodbe.5

12. Tožnik drugostopenjskemu sodišču utemeljeno očita kršitve 7. in 214. člena ZPP in sodbo presenečenja. Toženka je v zvezi z zavarovalnim kritjem oziroma pojmom prometne nesreče namreč že v odgovoru na tožbo navedla, da: „ta pojem širi tako, da krije tudi škodne dogodke, kot je tožnikov (prevrnitev doma in ne na cesti)“. Kot je navajala na prvem naroku za glavno obravnavo, se namreč „kot prometna nesreča skladno s 1. točko prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev šteje tudi prevrnitev, zdrs in podobno“. Da gre v obravnavanem primeru za zavarovano nevarnost po prvem odstavku 2. člena Splošnih pogojev je menila tudi še v pritožbi, kjer je izrecno poudarila, da „je prevrnitev traktorja na domačem dvorišču mogoče subsumirati pod pojem prometne nesreče“, saj je s formulacijo določbe 2. člena Splošnih pogojev pojem prometne nesreče želela razširiti zato, da bi krila tudi škodo, ki nastane v situacijah, kot je obravnavana in v podobnih situacijah. Navedla je celo, da če take razširitve oziroma opredelitve prometne nesreče v Splošnih pogojih ne bi bilo, bi v obravnavanem primeru ugovarjala pasivni legitimaciji oziroma neobstoju kritja po zavarovalni polici. Navedeno jasno kaže, da obstoja zavarovalnega kritja ni prerekala, kar pomeni, da je priznala vsa dejstva, ki sestavljajo ta pravni pojem. Med pravdnima strankama je bilo sporno le (in le v zvezi s tem vprašanjem sta različno razlagali pojem prometne nesreče), ali je tožnik izgubil zavarovalne pravice, ker o dogodku ni obvestil policije.

13. Odgovor na dopuščeni revizijski vprašanji je po obrazloženem pritrdilen. Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, priznana dejstva pa (razen v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom) niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP), je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se s škodnim dogodkom ni uresničila zavarovana nevarnost iz 2. člena Splošnih pogojev. Ob jasno izraženem stališču toženke, da obravnavani škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost po prvem odstavku 2. člena Splošnih pogojev, je namreč sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da naj bi bile prometne nesreče le nesreče, ki so povezane s prometom in premikanjem vozil po cesti, vsebino zavarovalne pogodbe, ki je dejansko vprašanje, tolmačilo v izrecnem nasprotju z navedbami pravdnih strank oziroma s priznanimi dejstvi. S tem je kršilo 7., 214. in 350. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Odločitev o reviziji

14. Ker je podana relativna bistvena kršitev določbe pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Odločitev o stroških

15. Odločitev o revizijskih stroških je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Sodišče prve stopnje je zaključilo, da obravnavani škodni dogodek ni prometna nesreča, saj se je zgodil v silosu, ki se nahaja na dvorišču tožnika. Dodalo je, da tudi če bi pritrdili toženki, da gre za prometno nesrečo, obvestilo policiji ni bilo potrebno, saj je v nesreči nastala le premoženjska škoda (torej gre za prometno nesrečo prve kategorije, za katero v skladu z določbami Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) obvestilo policiji ni potrebno).
2 Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da prometna nesreča v skladu z 2. členom Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (v nadaljevanju Splošni pogoji) pomeni zavarovalno nevarnost in utemeljuje obstoj zavarovanega kritja. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da obravnavani dogodek ni prometna nesreča, kar pomeni da se ni uresničila zavarovana nevarnost iz 2. člena Splošnih pogojev. Nastala škoda zato ni krita s prostovoljnim (kasko) zavarovanjem.
3 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča III Ips 104/2015 z dne 7. 3. 2017.
4 Med slednje spada priznanje temelja v odškodninskih sporih, pri čemer gre v bistvu za priznanje sklopa dejstev (dejstev, ki so predpostavka odškodninskega delikta), hkrati pa tudi iz tega izpeljane pravne posledice.
5 Glej J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba Ljubljana, str. 360-363.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212, 214, 214/2, 350
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5NDk0