<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba II Ips 296/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.296.2017

Evidenčna številka:VS00011927
Datum odločbe:15.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 2910/2016
Datum odločbe II.stopnje:22.02.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Tomaž Pavčnik, Jan Zobec
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost države - nadzor nad delovanjem predstavništva v tujini - veleposlaništvo - veleposlanik - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nastanek škode

Jedro

Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti stroške revizijskega odgovora v znesku 1.594,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnik (bivši veleposlanik Republike Slovenije v ... je od toženke zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega vstopa organov toženke v rezidenco E. v času od 9. 2. 2009 do 13. 2. 2009. Toženka naj bi namreč po navedbah tožnika po upokojenem veleposlaniku A. A., ki je nastopal v funkciji inšpektorja Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju MZZ), nezakonito vstopila v rezidenco, jo preiskala in fotografirala. S tem naj bi kršila tožnikovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS), pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti (35. člen URS) in pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Zaradi nezakonitega vstopa v prostore rezidence mu je nastala nepremoženjska škodo v obliki duševnih in telesnih bolečin zaradi okrnitve osebnostnih pravic, pa tudi premoženjska škoda zaradi nakupov zdravil.

2. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem sojenju) tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2010 (I. točka izreka), v preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške pravdnega postopka (III. točka izreka v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 7. 2016).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in v obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (tudi) v višini 5.000,00 EUR zavrnilo (I. točka izreka). Pritožbo tožnika je zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožnik toženki dolžan povrniti stroške postopka (III. točka izreka) ter da stroške odgovora na pritožbo krije tožnik sam (IV. točka izreka).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v celoti ugodi, toženki pa naloži v plačilo stroške pravdnega postopka. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila. Predlagala je, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožniku pa naloži plačilo stroškov revizijskega odgovora.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja:

- tožnik je februarja 2007 nastopil službo veleposlanika Republike Slovenije ... in je službo opravljal do konca avgusta 2010; v E. je živel s svojo (zdaj bivšo) ženo in s tremi hčerkami;

- med 9. 2. in 13. 2. 2009 je bil opravljen nadzor nad delovanjem veleposlaništva v .... Nadzor predstavništva in rezidence1 je opravljala komisija, ki jo je po navodilu MZZ vodil upokojeni veleposlanik A. A. ter člana B. B. in C. C. Tožnik pregledu veleposlaništva ni nasprotoval, je pa nasprotoval pregledu rezidence;

- rezidenca E. je bila enostanovanjska hiša v dveh etažah, velika približno 300 m2 z veliko zunanjega prostora, ki ni bila fizično ločena na uradni in zasebni del; tožnik je z družino uporabljal celotno rezidenco; jedilnica, dnevna soba in vrt so se uporabljali tudi za opravljanje protokolarnih namenov, preostale prostore pa je tožnikova družina uporabljala kot zasebne prostore;

- nadzor se je izvedel v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah (v nadaljevanju ZZZ-1) in Navodili o nadzoru v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije (v nadaljevanju Navodila), ki so bila sprejeta 3. 2. 2009; tožnik je bil z Navodili seznanjen;

- ogled rezidence je bil opravljen na način, ki je tožnika in njegovo družino najmanj obremenjeval, trajal je kratek čas (do uro in pol); veleposlanik A. je pregledal rezidenco in opravil razgovor s tožnikom in ločeno z njegovo (bivšo) ženo; inventura rezidence ni bila opravljena; z ugotovitvami nadzora je bil tožnik seznanjen neposredno po ogledu; dokazni postopek ni potrdil navedb o šikaniranju tožnika in izrečenih grožnjah s strani veleposlanika A. ob ogledu;

- preiskava ni pomenila sprožilnega vzroka bolezni tožnika, saj je bila pri njem psihotična bolezen, zaradi katere bi se moral zdraviti, prisotna že od leta 1995 (odkrita šele leta 2015); probleme je skušal blažiti tudi z alkoholom; razpoloženjsko je nihal, imel je obsesivno in kompulzivno simptomatiko, zato je že od tega obdobja pri tožniku prisotna shizoafektivna motnja mešane oblike, ki jo je zaradi visokih intelektualnih potencialov uspešno prikrival pred okolico; ta motnja je bila prisotna tudi v letu 2009; od leta 2002 je bil zdravljen z antidepresivi zaradi anksiozne in depresivne simptomatike;

- v tožbi opisane duševne bolečine je tožnik doživljal že od leta 1995 naprej, zaradi pregleda rezidence pa so se pri njem pojavile duševne bolečine v blagi obliki (približno 15-odstotna okrepitev duševnih bolečin), ki so relativno hitro izzvenele (dva do tri mesece, zaradi medijske izpostavljenosti podaljšano na do leto in pol); velik del doživljanja je bil povzročen s psihotično simptomatiko, ki je bila ugotovljena šele v letu 2015, ko je tudi dobil ustrezno antipsihotično terapijo;

- tožnikove duševne bolečine zaradi pregleda tudi zasebnih prostorov niso bile nič večje; tožnik ni mogel razdvojiti duševnih bolečin zaradi vstopa v uradni in zasebni del rezidence; kamorkoli bi veleposlanik A, vstopil, bi se tožnik čutil ogroženega.

Povzetek revizijskih navedb

7. Tožnik sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava glede presoje protipravnosti ravnanja toženke. S tem, ko je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da o posegu v pravico zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni mogoče govoriti zaradi (fizične) ne-ločenosti rezidence na zasebni in uradni del, so veleposlanikom in njihovim družinam te pravice povsem odvzete, kar pomeni kršitev 34., 35. in 36. člena URS in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Gre namreč za človekove pravice, ki so kot take vezane na osebo, in ne na prostor. Sodišče druge stopnje se je pri svoji odločitvi sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 207/2015 z dne 24. 11. 2015, ki o delitvi rezidence in s tem povezani pravici do zasebnosti ne pove ničesar, zato je izpodbijana sodba v tem delu neobrazložena in tudi materialnopravno zmotna. Revidentka se v utemeljitev svoje revizije sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS (v nadaljevanju Ustavno sodišče) Up-60/00 z dne 13. 7. 2000, Up-32/94 z dne 16. 6. 1994, U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, na 22. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (v nadaljevanju Dunajska konvencija) in na sodno prakso ESČP (Leander v. Švedska, Gillow v. Združeno Kraljestvo in Halford v. Združeno Kraljestvo). Poudarja stališče Ustavnega sodišča, da imajo določbe 34. do 38. člena URS posebno mesto med človekovimi pravicami in prepovedujejo vsem – na prvem mestu pa državi – posege vanje vanje. V tem okviru je prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno.

8. Revident izpodbijani sodbi očita tudi zmoten materialnopravni zaključek o neobstoju vzročne zveze, s tem v zvezi pa uveljavlja kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba je po mnenju revidenta nejasna, saj je sodišče druge stopnje v delu obrazložitve dejanje toženke označilo kot dopustno, v delu, kjer presoja vzročno zvezo, pa kot protipravno. Nejasna je sodba tudi v razlogih, ko je sodišče pri presoji vzročne zveze rezidenco delilo na uradni in zasebni del, saj je bila na drugi strani delitev rezidence pri presoji protipravnosti ravnanja toženke izrecno izključena.

Pravna podlaga

9. Veleposlanik je najvišji diplomatski predstavnik države v drugi državi. Imenuje ga predsednik republike, njegov mandat pa traja štiri leta, z možnostjo njegovega podaljšanja (drugi odstavek 17. člena ZZZ-1). Ima status javnega uslužbenca, zaposlenega na Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi 18. člena ZZZ-1 opravlja naloge v skladu z Dunajsko konvencijo. Na podlagi 1. člena Dunajske konvencije spada rezidenca vodje diplomatskega predstavništva med prostore diplomatskega predstavništva, zato se v prostorih rezidence opravljajo naloge diplomatskega predstavništva in naloge vodje diplomatskega predstavništva, navedene v 18. in 19. členu ZZZ-1.2

10. Nižji sodišči sta v zadevi kot materialnopravno podlago uporabili 26. člen URS. Upoštevajoč status tožnika, ki je javni uslužbenec, se v medsebojnem razmerju pravdnih strank elementi vertikalnega razmerja med posameznikom in državo prepletajo s horizontalnimi elementi javnouslužbenskega razmerja. Ker pa revident vprašanja pravne podlage ne načenja, se Vrhovno sodišče z njim ni podrobneje ukvarjalo.

11. Na podlagi določbe prvega odstavka 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da so v 26. členu URS urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države, za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, pa je po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Ustavna določba, ki ureja pravico do povračila škode tako ni samozadostna, zato jo nujno dopolnjujejo določbe OZ, ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost,3 ki pa jih je treba uporabiti prilagojeno karakteristikam javnopravne odškodninske odgovornosti.4

Presoja utemeljenosti revizije

12. Revizija ni utemeljena.

13. Osmi člen (v času oprave pregleda veljavnega) ZZZ-1 je določal, da MZZ izvaja notranji nadzor nad delovanjem predstavništev v tujini, katerega namen je skrb za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavljanje ugledu države primernih in v posameznih državah primerljivih personalnih, materialnih in prostorskih pogojev za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev. Podrobnosti postopka nadzora v zakonu niso bile urejene, zato so bile v skladu z določbo četrtega odstavka (v času oprave spornih dejanj) urejene z Navodili, ki so v 7. členu določala, da sme nadzorni inšpektor opraviti tudi pregled rezidence z namenom ocene ustrezne funkcionalnosti za izvajanje diplomatskih aktivnosti. Neposrednega odgovora na vprašanje, ali nadzor zajema le pregled dela rezidence, namenjenega opravljanju nalog vodje predstavništva (uradni del rezidence), ali sme MZZ v okviru nadzora pregledati tudi zasebni del rezidence, Navodila ne dajejo, a je iz citiranih določb mogoče razbrati, da je namen pregleda rezidence v oceni ustrezne funkcionalnosti za izvajanje diplomatskih aktivnosti. Ob upoštevanju namena nadzora bi bilo tako mogoče sklepati, da sme glavni diplomatski nadzornik pregledati le tiste dele rezidence, v katerih se opravljajo naloge vodje predstavništva oziroma naloge predstavništev, ki so opredeljene v 18. in 19. členu ZZZ-1, ne pa tudi tistih prostorov rezidence, ki niso povezani z delovanjem predstavništva oziroma ki se uporabljajo izključno kot bivališče vodje predstavništva in njegove družine (zasebni del rezidence). Pravilnost tega stališča potrjuje tudi vsebina in konkretiziranost določbe druge alineje tretjega odstavka zdaj veljavnega 8. člena ZZZ-1, ki glavnemu diplomatskemu nadzorniku v okviru opravljanja nadzora v predstavništvih Republike Slovenije v tujini dovoljuje pregled prostorov predstavništva in prostorov dela rezidence vodje predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva.

14. Ker so pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja, temeljne človekove pravice, je bilo treba vprašanje protipravnosti ravnanja toženke preizkusiti z vidika skladnosti z URS. V izvrševanje navedenih pravic se sme poseči le, če je poseg v skladu z zakonom in če je nujen v demokratični družbi iz razlogov nacionalne varnosti, javne varnosti ali gospodarske blaginje države, zaradi preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, zaradi varovanja zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih (8. člen EKČP). Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je predmet z URS varovane pravice do zasebnosti (35. člen URS) opredeljen tako funkcionalno kot prostorsko, saj je zadeva lahko zasebna glede na njeno vsebino ali prostor, kjer se odvija.5 Človekove pravice, vključno s pravico do zasebnosti niso absolutne. Omejene so z varstvom pravic in koristi drugih ter z vedenjem posameznika v javnosti. Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti je vselej treba upoštevati: (1) za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti, ali področje življenja posameznika v javnosti), pri čemer velja pravilo: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov; in (2) značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega.6 V konfliktu dveh legitimnih pravic je treba v vsakem posameznem primeru tehtati, kateri pravici je treba dati prednost.

15. Vrhovno sodišče se strinja z zaključkom sodišč nižjih stopenj, da kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo »razumno pričakovane zasebnosti«). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. V skladu s funkcionalno opredelitvijo pravice do zasebnosti namreč zasebni prostori (kot so spalnica veleposlanika in njegovih družinskih članov) kljub temu, da se nahajajo v istem objektu kot rezidenca in da niso bili ločeni od uradnega dela, po naravi stvari (funkcionalno) uživajo varstvo na podlagi 35. in 36. člena URS. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z Ustavo in zakonom, zato Vrhovno sodišče zaključuje, da sta bili tožniku zaradi pregleda zasebnega dela rezidence kršeni pravica do zasebnosti (35. člen URS) in pravica do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Država se v obravnavanem primeru ni razbremenila dvoma o tem, ali je bilo ravnanje njenih organov skladno s temeljnimi ustavnimi in konvencijskimi zahtevami, zato je bilo ravnanje toženke v delu, ki se nanaša na pregled zasebnega dela rezidence, protipravno.

16. Vendar pa zaključek o protipravnosti ravnanja toženke (še) ne zadošča za obstoj odškodninskega razmerja, saj morajo biti za krivdno odgovornost delodajalca kumulativno podani štirje elementi civilnega delikta: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med njima in krivda. Ti v obravnavani zadevi niso podani. Povzeto dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano, utemeljuje materialnopravni sklep, da v konkretnem primeru ni izkazana škoda, ki bi bila posledica protipravnega ravnanja toženke. Pri tožniku zaradi nedopustnega pregleda (tudi) zasebnega dela rezidence namreč ni nastala nobena dodatna škoda. Enak obseg škode, kot je sicer nastal, bi namreč trpel že zaradi dopustnega pregleda uradnega dela rezidence oziroma, saj, kot je ugotovilo sodišče na podlagi izvedenskega mnenja, "kamorkoli bi veleposlanik A. vstopil, bi se tožnik (zaradi svoje bolezni) čutil ogroženega".

17. Ker pravilnost dokazne ocene in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ne moreta biti predmet revizijske presoje, revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih utemeljevanj, ki izhajajo iz zatrjevanj, ki odstopajo od dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, to je zlasti glede obsega pretrpljenih duševnih bolečin zaradi pregleda (tudi) zasebnega dela rezidence.

Odločitev o reviziji

18. Revizijska sodba ima podlago v določbi 378. člena ZPP in implicira tudi zavrnitev tožnikovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.

Odločitev o stroških

19. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tožnikovih stroških revizijskega postopka je vsebovana v odločitvi o glavni stvari in je posledica njegovega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom (154. člen ZPP), obratno pa velja za na isti zakonski določbi temelječo odločitev o stroških revizijskega postopka toženke, kateri mora tožnik ločeno povrniti stroške revizijskega odgovora (II. točka izreka). Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) so stroški revizijskega postopka glede na čas vložitve tožbe odmerjeni po ZOdvT. Upoštevaje vložen stroškovnik je Vrhovno sodišče toženki priznalo 1.574,00 EUR stroškov za odgovor na revizijo (tar. št. 3300) in 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002), kar skupno znaša 1.594,00 EUR.

-------------------------------
1 Objekta veleposlaništva in rezidence sta se nahajala na različnih lokacijah.
2 Označena je z grbom in zastavo države pošiljateljice, kar že samo po sebi kaže na to, da predstavlja in odraža državo pošiljateljico.
3 Glej sodbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 21/2016 z dne 25. 7. 2017 in II Ips 99/2013 z dne 5. 11. 2015 ter njegovo sodbo in sklep II Ips 110/2012 z dne 12. 7. 2012.
4 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1177/12, Up-89/14 z dne 28. 5. 2015 in odločbo Up-450/15 z dne 2. 6. 2016.
5 Glej odločbe Ustavnega sodišča Up-32/94 z dne 16. 6. 1994, Up-50/99 z dne 14. 12. 2000 in U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997.
6 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-50/99 z dne 14. 12. 2000.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 26, 34, 35, 36
Zakon o zunanjih zadevah (2001) - ZZZ-1 - člen 8, 17, 17/2, 18, 19

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 8
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) - člen 1
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5NDY3