<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 339/2015
ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.339.2015

Evidenčna številka:VS0018271
Datum odločbe:21.01.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1871/2015
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - škodni dogodek - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena),

- ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena)?

2. Ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP?

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo ugodeno pritožbi tožene stranke in sodba prve stopnje spremenjena tako, da se tožnikov tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z nesporno ugotovljenimi dejstvi med pravdnima strankama, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka na drugi stopnji. Med pravdnima strankama je bilo nesporno, da se je s škodnim dogodkom uresničila zavarovana nevarnost. Sporno je bilo zgolj vprašanje, ali je tožeča stranka zaradi dejstva, da o škodnem dogodku ni obvestila policije, izgubila zavarovalne pravice iz pogodbe. V zvezi s tem vprašanjem sta pravdni stranki različno tolmačili pojem prometne nesreče. Prilaga tožbo, odgovor na tožbo, zapisnik o prvem naroku za glavno obravnavo in pritožbo, iz katerih je razvidno, da tožena stranka ni nikoli zanikala, da je šlo v konkretnem primeru za situacijo, ki je bila opisana kot zavarovana nevarnost oziroma je celo sama ves čas trdila, da gre za prometno nesrečo, ki predstavlja eno izmed zavarovanih nevarnosti iz 2. člena splošnih pogojev. Vprašanje nastanka prometne nesreče se je pojavljalo zgolj v kontekstu zatrjevane izgube zavarovalnih pravic. Tožena stranka je zatrjevala, da je tožnik izgubil zavarovalne pravice, ker o škodnem dogodku ni bila obveščena policija. Nikoli ni zatrjevala, da škodni dogodek ni prometna nesreča. Po drugem odstavku 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se dejstva, ki jih stranka ne zanika (torej da opisani škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz 2. člena splošnih pogojev), štejejo za priznana. Sodba sodišča druge stopnje tako predstavlja tudi sodbo presenečenja, s katero je sodišče ugotavljalo dejstva, ki niso bila sporna in jih stranki nista zatrjevali. Sodišče je dolžno ugotavljati dejstva le v okviru trditev pravdnih strank, kar je bilo v konkretnem primeru preseženo. S tem je sodišče kršilo 7. in 214. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšna odločitev sodišča druge stopnje odstopa od primerljive sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki sicer obravnava nekoliko drugačna vprašanja (VIII Ips 244/2011 glede opiranja odločitve na nezatrjevana dejstva, III Ips 59/2012 glede ugotovitve dejanskega stanja v nasprotju s strani tožeče stranke neprerekanimi trditvami), sodne prakse glede opiranja odločitve na nesporna dejstva oziroma odločanja pritožbenega sodišča v nasprotju s pritožbenimi navedbami pa tožeča stranka ni našla. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

- Ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo dejanskega stanja v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. in določbo 214. člena)?

- Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP?

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj.


Zveza:

ZPP člen 7, 214, 350, 367a, 367a/1.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkzNjg4