<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II DoR 61/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:II.DOR.61.2012

Evidenčna številka:VS0015519
Datum odločbe:02.08.2012
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1349/2011
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - dodelitev otroka - začasna odredba v postopku dodelitve otroka - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - ravnanje sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija - - zastaranje - povrnitev nepremoženjske škode - odmera pravične odškodnine - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah

Jedro

Dopuščena revizija – začasna odredba v postopku dodelitve otroka, odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, višina odškodnine, vzročna zveza, ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu.

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe v postopku dodelitve tožnice, ugotavljalo dejstva mimo trditvene podlage pravdnih strank;

ali je tožnica aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku;

kolikšna je primerna odškodnina zaradi kršitve do sojenja v razumnem roku;

ali je podano protipravno in krivdno ravnanje toženke;

ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in škodo, ki je nastala tožnici;

ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu in kakšna je primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti;

od kdaj teče zastaralni rok za posamezne oblike nepremoženjske škode.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 14.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.474.780 SIT od 21. 12. 2006 do 31. 12. 2006 in od 14.500 EUR od 1. 1. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 21.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločitev o pravdnih stroških je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sicer je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in v nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Toženka zoper ugodilni del sodbe vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); 2) ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in kakšna je primerna odškodnina v primeru pritrdilnega odgovora; 3) ali država odgovarja za nepravilno delo izvršitelja; 4) ali so v danem primeru izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, zlasti, ali je v odškodninskem sporu zaradi očitanega protipravnega ravnanja dovoljeno ponovno presojati dejansko stanje zadeve, o kateri je že bilo pravnomočno odločano, ali je treba ugotavljati krivdno ravnanje organa, kateremu se očita protipravno ravnanje, ali ima ravnanje strank v postopku, ki je podlaga konkretne odškodninske odgovornosti sodišča, vpliv na vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem sodišča in škodo otroka, ali je pri domnevni kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu in kakšna je primerna višina odškodnine; 5) od kdaj teče zastaralni rok za terjatve iz naslova različnih oblik nepremoženjske škode. Pritožbeno sodišče ni odpravilo kršitev prvostopenjskega sodišča v zvezi z navedbami in dokazi mimo predlogov strank, temveč je celo samo zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ugotovilo je, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe, čeprav tožnica tega ni zatrjevala. Tudi nadaljnje ugotovitve pritožbenega sodišča ne izhajajo iz trditvene podlage, temveč jih je samo črpalo iz predloženih listinskih dokazov in jih nato uporabilo pri utemeljevanju protipravnega ravnanja tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane sodne odločbe so nasprotja, ki pomenijo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po eni strani pritožbeno sodišče navaja, da je država odgovorna le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, po drugi strani pa protipravno ravnanje Okrožnega sodišča v Celju in Okrajnega sodišča v Žalcu opira na postopkovne napake, ki jih je bilo mogoče odpraviti z rednimi pravnimi sredstvi. Ne upošteva, da je bila tožnica v postopku dodelitve pravnomočno dodeljena materi, torej je bilo pravnomočno odločeno tako, kot je bilo odločeno z razveljavljeno začasno odredbo. Zakoniti zastopnik tožnice je imel pravico in možnost pritožiti se zoper odločbo o dodelitvi. Sodišče pri presoji vzročne zveze in odmeri višine odškodnine ni upoštevalo, da so na te postopke vplivale tudi stranke postopka. Tožnica ni bila stranka v postopkih dodelitve in predodelitve, zato ni upravičena do odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Podredno toženka meni, da sodišče ni upoštevalo meril za tovrstno odškodnino. Materialnopravno je zmotna ocena o odgovornosti države za ravnanje izvršitelja. Pritožbeno sodišče je za protipravno štelo ravnanje sodišča, ker je izdalo začasno odredbo, ker pri prisilni izvršbi začasne odredbe niso bila izkoriščena posredna sredstva prisilne izvršbe in ker ni bil izveden dokazni postopek v skladu s koristjo otroka. Po oceni toženke omenjena ravnanja sodišč niso protipravna, ker gre za kršitve, ki bi jih bilo mogoče odpraviti v okviru rednega postopka. Čeprav se protipravnost in krivda kot elementa odškodninske odgovornosti do določene mere prekrivata, je treba za obstoj krivdne odgovornosti ugotoviti, ali je šlo za namerno ravnanje sodnika ali njegovo hudo malomarnost. Sodišče ni ugotavljalo, kateri vzroki so privedli do trpljenja tožnice. Prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je pretirana. Če je podlaga odškodninske odgovornosti toženke protipravno ravnanje sodnika v izvršilnem in pravdnem postopku, je treba začetek zastaralnega roka vezati na ta postopka, ne pa na postopek predodelitve. Tožnica je strah trpela ob prisilni izvršitvi začasne odredbe v letu 1999, od takrat do vložitve tožbe pa je preteklo več kot šest let.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5. Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo dopustilo glede vprašanj:

ali je sodišče druge stopnje, s tem ko je ugotovilo, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe v postopku dodelitve tožnice, ugotavljalo dejstva mimo trditvene podlage pravdnih strank;

ali je tožnica aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku;

kolikšna je primerna odškodnina zaradi kršitve do sojenja v razumnem roku;

ali je podano protipravno in krivdno ravnanje toženke;

ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in škodo, ki je nastala tožnici;

ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu in kakšna je primerna odškodnina;

od kdaj teče zastaralni rok za posamezne oblike nepremoženjske škode.

6. Vrhovno sodišče revizije v zvezi z očitkom drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni dopustilo, ker te bodisi niso dovolj konkretizirane ali pa kršitev ni verjetno izkazana. Revizije glede vprašanja, ali država odgovarja za nepravilno ravnanje izvršitelja ni dopustilo, ker je v okoliščinah konkretnega spora odločilo, da je izvršitelj v postopku dodelitve otroka sledil izrecnim navodilom Okrožnega sodišča v Celju, naj otroka izroči materi.


Zveza:

URS člen 26.
OZ člen 131, 131/1, 352.
ZZZDR člen 105.
ZVPSBNO člen 2, 4, 16.
ZPP člen 367a, 367a/1.
Datum zadnje spremembe:
09.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4MzIz