<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 678/99
ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.678.99

Evidenčna številka:VS14420
Datum odločbe:17.10.2001
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost tožbe - tožba zaradi molka organa

Jedro

Po določbah 26. člena ZUS je tožba zaradi molka organa mogoča, če je organ dolžan odločiti o pravici ali obveznosti posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti, pa takšnega akta ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1905/96-7 z dne 28.5.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi molka organa.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da izhaja iz tožbenih navedb, da je tožnik dne 9.6.1993 pri Občini P. vložil predlog za vpis pravice uporabe na parcelah št. 2527 in 2528, obe k.o. P., v zemljiško knjigo. Ker organ prve stopnje o njegovem predlogu ni odločil, je dne 23.5.1996 vložil pri toženi stranki pritožbo zaradi molka organa. Dne 2.12.1996 je od tožene stranke zahteval, da v roku 7 dni odloči o njegovi pritožbi. Ker tožena stranka tudi v tem roku ni odločila, je dne 24.12.1996 zoper njo vložil tožbo v upravnem sporu. Glede na takšne tožbene navedbe je sodišče ugotovilo, da je tožbo treba zavreči, ker se z njo zahteva sprožitev upravnega spora zaradi neizdaje akta, ki po svoji naravi ni upravni akt. Če pa v zadevi ne gre za upravno stvar, tudi molka organa v smislu določbe 26. člena ZUS ne more biti. Glede stvarnih pravic na nepremičninah velja namreč vpisno načelo, kar pomeni, da se te pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo ima konstitutivni učinek pri pridobitvi pravic na podlagi pravnih poslov. Iz podatkov spisov, ki jih je predložila tožena stranka, izhaja, da sta navedeni parceli v zemljiški knjigi vpisani kot družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe v korist OZD Hotel B., podjetje E, L. Pravica uporabe je bila vknjižena na podlagi pogodbe z dne 13.12.1971, sklenjene med tedanjo občino P. in sedanjim imetnikom pravice uporabe. Navedeni parceli sta bili odpisani iz vložka št. 3112 k.o. P. in vpisani v sedanji vložek. Pred odpisom iz vložka 3112 k.o. P. sta na navedenih parcelah imeli pravico brezplačnega uživanja, v smislu 38. in 39. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, tožnik in D.T., vsak do 1/2, dokler pristojni organ ne izda odločbe o izročitvi teh parcel občini ali komu drugemu. Pogodbe, ki jih sklepa občina v zvezi s premoženjem, pa so akti upravljanja, ki nimajo narave upravnega akta.

Tožnik v pritožbi navaja, da na navedenih parcelah ni izgubil pravice uporabe, ker glede tega ni bila izdana odločba. Vpis v zemljiški knjigi zato ne more biti konstitutivne narave. Ker sta navedeni parceli še danes nepozidani, sta po zakonu prešli nazaj v premoženje Občine P. Ta bi lahko njemu in njegovi sestri v upravnem postopku priznala obstoj pravice uporabe.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se tožba nanaša na izdajo akta v zadevi, ki ni upravna stvar. Takšna ugotovitev ima oporo v spisih, ki jih je predložila tožena stranka. Iz tožnikovega predloga z dne 4.6.1993, ki ga je Občina P. prejela dne 9.6.1993, in njegovih drugih pisanj Občini P. in toženi stranki, namreč izhaja, da je tožnik svoj zahtevek oblikoval kot predlog, da se v zemljiški knjigi vpiše pravica uporabe na navedenih zemljiščih v njegovo korist in v korist njegove sestre. Takšen zahtevek je obrazložil z zatrjevanji, da je bil v zemljiški knjigi vpis pravice uporabe OZD Hotela B., podjetja E., L., izveden na podlagi nične pogodbe.

Po določbah 26. člena ZUS je tožba zaradi molka organa mogoča, če je organ dolžan odločiti o pravici ali obveznosti posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti, pa takšnega akta ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku. Za odločanje o tožnikovi tožbi pa takšna procesna prepostavka ne obstoji, ker po predpisih ni mogoče z upravnim aktom spreminjati stanja zemljiške knjige. Glede pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se te po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pridobijo, omejijo ali prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo ter da ima vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla konstitutivni učinek. Zato je neupošteven pritožbeni ugovor, da bi Občina P. lahko v upravnem postopku odločila o vpisu pravice uporabe v zemljiško knjigo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v povezavi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.


Zveza:

ZUS člen 26, 68, 73.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNzE1MQ==