<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 62/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:I.UP.62.2018

Evidenčna številka:VS00013917
Datum odločbe:04.07.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 86/2016
Datum odločbe II.stopnje:17.01.2018
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
Institut:zavrnitev doktorske disertacije - postopek ocenjevanja - ocena komisije - strokovna narava ocene - sodno varstvo v upravnem sporu - ni upravna zadeva - akt zoper katerega je možen upravni spor - imenovanje izpitne komisije

Jedro

Sklep senata fakultete o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, to pa je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi. Senat fakultete je strokovni organ, ki sprejme odločitev, člani komisije za oceno pa podajo svoje poročilo, ki je podlaga za strokovno presojo senata. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno o doktorski disertaciji sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS.

Sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika zoper sklep senata Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ), št. 03/80114001/2016-15/S z dne 15. 2. 2016, s katerim je senat fakultete odločil, da se doktorska disertacija mag. A. A. z naslovom „XX“ zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 2. člen ZUS-1 in poudarilo, da izpodbijani sklep ni upravni akt ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS), ki velja tudi za toženo stranko, je tožena stranka doktorski študijski program uredila v Pravilniku o študiju na Fakulteti za državne in evropske študije (v nadaljevanju Pravilnik FDŠ), med drugim tudi imenovanje komisije za oceno doktorske disertacije, obveznosti članov komisije v zvezi z izdelavo ocene, postopek ocenjevanja in podobno. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija, imenovana za oceno doktorske disertacije in odločitev po svoji naravi torej pomeni oceno s strani tožnika predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolski učiteljev (članov komisije), znotraj pedagoškega procesa in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku ali bi nalagal kakšno obveznost. Res je tožena stranka v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedla, da je zoper ta akt mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, vendar napačen pravni pouk ne more vplivati na odločitev sodišča v obravnavani zadevi.

3. Tožnik je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, v kateri pojasnjuje, da ne gre za izpodbijanje strokovne ocene pristojnega organa o kvaliteti predložene doktorske disertacije, ampak za izpodbijanje sklepa senata fakultete iz procesnih razlogov, ker so bile v postopku, ki je pripeljal do izpodbijanega sklepa, tožniku kršene pravice, ki mu jih zagotavlja Pravilnik o študiju. Tožnik je namreč s tožbo zatrjeval kršitev svojih pravic iz 134. in 135. člena Pravilnika o študiju iz leta 2014 oziroma ustreznih členov pravilnika iz leta 2015, kar je sodišče povsem spregledalo. Tožbo je zavrglo, namesto da bi o ugovorih meritorno odločalo. Ne glede na laičnost tožbe je očitno, da je tožnik v skladu z 71. členom ZViS uveljavljal varstvo v zadevi v zvezi s študijem. Poudarja, da se s tožbo ne more izpodbijati negativna ocena doktorske disertacije oziroma njena zavrnitev, če to oceno poda zakonito sestavljena komisija v zakonitem postopku. Če so bile glede tega kršene študentove (doktorandove) pravice, pa mu 71. člen zagotavlja sodno varstvo.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da gre za strokovno oceno doktorske disertacije, o čemer sodišče v upravnem sporu ne more presojati. Sklep o zavrnitvi doktorske disertacije je le del postopka ocenjevanja študenta znotraj pedagoškega procesa in se ne izvaja z izdajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1. Tožnik očitno zamenjuje procesne predpostavke za odločanje in razloge, zaradi katerih bi bilo mogoče določenemu pravnemu sredstvu ugoditi. Zakonitost sestave komisije in zakonit postopek sta namreč pritožbena razloga, ne pa procesni predpostavki za vložitev tožbe. Pridobitev doktorskega naziva tudi ni kandidatova pravica ali pravno zavarovan interes, ampak njegov dejanski interes, poleg tega tožnik z izpodbijanim sklepom ni izgubil statusa študenta in tako s tem sklepom ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Glede sestave komisije pa pojasnjuje, da člani komisije niso bili imenovani z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom, ampak drugim aktom, ki ga je tožnik že neuspešno poskušal izpodbiti (o tem je Upravno sodišče odločilo s sklepom II U 499/2014 z dne 8. 6. 2015). Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

5. Tožnik je bil z odgovorom tožene stranke na pritožbo seznanjen.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt je opredeljen v drugem odstavku 2. člena ZUS-1, in sicer je to upravna odločba ali drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

8. V obravnavanem primeru, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izpodbijani sklep ni posamični upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča sklep senata fakultete o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, to pa je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi. Senat fakultete je strokovni organ1, ki sprejme odločitev, člani komisije za oceno pa podajo svoje poročilo, ki je podlaga za strokovno presojo senata. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava.2 Zoper oceno o doktorski disertaciji sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sodno varstvo po tej določbi je zagotovljeno v upravnem sporu le v zadevah, v katerih se odloča o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in v tistih zadevah v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta, kar pa ocena (o zavrnitvi doktorske disertacije) ni.

9. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.3 Navedena stališča predstavljajo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje od nje ne odstopa.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s sestavo komisije za oceno doktorske disertacije, ki je nato sprejela oceno. Sestava komisije ni predmet izpodbijanega akta, komisija je bila sestavljena s posebnim sklepom še pred sprejemom ocene in, kot izhaja iz sodnih spisov, je sodišče tožbo zoper sklep o imenovanju komisije s sklepom II U 499/2014-20 z dne 8. 6. 2015 zavrglo.4

11. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno razlogovanje glede 5. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je zgolj še pojasnilo, da tudi ta določba ni podlaga za obravnavanje izpodbijanega sklepa v upravnem sporu.

12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13. Tožena stranka do povračila stroškov pritožbenega postopka (za zastopanje po Jerneju Podlipniku) ni upravičena, saj je do plačila za svoje delo upravičen le odvetnik.5 Zato sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------
1 Glej prvi odstavek 21. člena ZViS, ki določa, da je senat strokovni organ visokošolskega zavoda.
2 Tako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo npr. že v sklepu I Up 553/2008 z dne 17. 9. 2009.
3 Tako npr. že v sklepu X Ips 60/2009 z dne 24. 3. 2010.
4 Sicer pa je tudi glede tega Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da tudi sklep o imenovanju izpitne komisije oziroma komisije za ocenjevanje ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu (sklep I Up 183/2007 z dne 23. 4. 2008).
5 Drugi odstavek drugega člena Zakona o odvetništvu določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače (tako Vrhovno sodišče tudi v sklepu I Up 120/2014 z dne 25. 9. 2014).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2
Zakon o visokem šolstvu (1993) - ZVis - člen 71
Datum zadnje spremembe:
17.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwODY3