Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7022cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzQx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 331/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2016začasna odredba - pritožba - komunalni prispevek - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škodaStranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je začasna škoda za njo težko popravljiva.
Sodba I Kp 9482/2009-120Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodbaČe je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno.
Sklep I Up 255/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.2014soglasje inšpektorja za delo - procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - inšpektorjevo soglasje ni samostojna upravna odločba - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitviInšpektorjevo soglasje glede na zakonsko ureditev predstavlja le procesno predpostavko v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi doječi materi in v razmerju do odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki je lahko predmet presoje v delovnopravnem sporu), nima lastnosti samostojne upravne odločbe, ker se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeče) stranke. Odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sklep I Up 171/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.05.2013ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določenKer zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.
VSRS Sklep I Up 108/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2019nagrada in potrebni izdatki zagovornika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvoO stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), oziroma o njihovi višini odloči (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je torej posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi sodnice posameznice (in izvenrazpravnega senata) tožene stranke, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe...
VSRS Sklep I Kp 14183/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.07.2017izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristanskostSodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa.
VSRS Sklep I Up 265/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018dovoljenost tožbe - upravni akt - tožba zaradi molka organaOcena državnotožilske službe ni upravni akt, zato je v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati. Tožbo zaradi molka je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar ocena državnotožilske službe ni.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 30/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.10.2019obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - čista denarna terjatevGlede na to, da se je ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) zavarovalna doba na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženi stranki štela s povečanjem in da ni bila imenovana posebna komisija za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja, ki bi bila na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pristojna za ugotavljanje, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje, je sodišče kot izhodišče za presojo, ali so tožniki v spornem obdobju izpolnjevali pogoje za poklicno zavarovanje, pravilno upoštevalo prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2. Ta določa, da so delovna mesta, za katera so delodajalci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 se je zavarovalna doba s povečanjem štela vsem delavce, ki so bili...
Sklep II DoR 371/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014dopuščena revizija – singularno pravno nasledstvo - pasivnost singularnih pravnih prednikov – vrnitev v prejšnje stanje – stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – postavitev električnega daljnovoda - pogoj – odložni pogoj - soglasje dano pod odložnim pogojem - postavitev električnega voda - priposestvovanje stvarne služnosti - prekarij – pravica rabe - brezplačna uporaba za nedoločen čas - preklic rabe - tožba za varstvo lastninske praviceRevizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka? - ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem? - ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika? - ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?
VSRS Sodba XI Ips 62515/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2019zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudiO pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla. Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se...
VSRS Sklep I Up 91/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.03.2016elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbePredhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor.
Sklep II DoR 248/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2011odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z narokaPogoji za dopustitev revizije niso podani.
VSRS sodba in sklep II Ips 415/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2014dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodbaUpoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
VSRS Sklep I Up 64/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - ni upravni aktPo presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča.
VSRS Sklep I Up 151/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2019odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - koncesija - odkupna opcija - koncesijska pogodba - koncesijski akt - prenehanje koncesijske pogodbe - pogodbeno razmerje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - napačen pravni poukKer gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sodba in sklep II Ips 235/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018predpogodba - prenehanje veljavnosti predpogodbe - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - nezapadla obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - sporazumna razveza - konkludentna sklenitev sporazuma - skrbnik za poseben primer - neupravičena oseba - tožeča stranka - razrešitev skrbnika za poseben primer - izjava volje - obresti - dopuščena revizijaNižji sodišči sta zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepravilno presodili, da je bila Predpogodba razvezana oziroma da je tožnica od Predpogodbe enostransko odstopila. Ker Predpogodba še vedno velja, tudi ni pravilna odločitev nižjih sodišč o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po petem odstavku 111. člena OZ in drugem odstavku 382. člena OZ. Zaključek nižjih sodišč, da je tožnica od Predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve, je v nasprotju s 103. in 105. členom OZ. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je bil rok za sklenitev prodajne pogodbe (torej rok za izpolnitev Predpogodbe) končno določen na 60 dni po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ko bo kupec lahko sklenil prodajno pogodbo z lastniki nepremičnin (torej po zaključku zapuščinskega postopka), in ker sta ugotovili tudi, da ni šlo za fiksno pogodbo v smislu 104. člena OZ (saj izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe), je napačno stališče nižjih...
VSRS Sklep II DoR 377/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2019dopuščena revizija - pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - zastaranje terjatveRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena OZ glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota.
VSRS sklep II DoR 250/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.02.2016dopuščena revizija - osebnostne pravice - okrnitev svobode - pripor - odškodnina - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaRevizija se dopusti glede vprašanj ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja in ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo.
VSRS sodba IV Ips 9/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.09.2015kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitveV skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku. Ta prispevek predstavlja a) opustitev dolžnosti seznanitve ter b) opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, ki ga za posamezno področje pravni osebi nalagajo predpisi. Če noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 198/2015 in VIII Ips 271/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2016dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezen razlog - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina za nepremoženjsko škodoZmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celoto. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Gre za ustaljeno sodno prakso na podlagi prej veljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna.Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na...

Izberi vse|Izvozi izbrane