Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzQx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I Up 113/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.06.2014tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - tožba stranskega udeleženca - podelitev prve dimnikarske koncesije - postopek po uradni dolžnostiS tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka.Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo.
VSRS sodba in sklep II Ips 13/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - postavitev izvedenca - protispisnost - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - protipravnostPo oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni. Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske...
VSRS Sklep VIII DoR 264/2018-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - nadomestiloRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo glede plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule pravilno uporabljeno.
VSRS Sodba in sklep II Ips 128/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna prazninaOdločba pojasnjuje: - lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah, - kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
Sodba I Up 33/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.06.2013javni razpisi – ugoditev pritožbi – sofinanciranje iz javnih sredstev – odločanje v sporu polne jurisdikcije – odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča – merila javnega razpisa – enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov – naložba v kmetijska gospodarstvaJavni razpis ni le ena izmed faz izdaje upravnega akta v zadevah, kot je obravnavana (upravni postopek se začne šele z vlogo kandidata za sredstva), pač pa javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Upravni organ, pristojen za odločanje, sme odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti.
Sklep II DoR 276/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.04.2010predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja v razumnem rokuIzpolnjeni so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja utemeljenosti tožbenega zahtevka ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 171/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2019ugotovitev obstoja delovnega razmerja - avtorska pogodba - novinarPri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
Sklep II DoR 290/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2014dopuščena revizija – družbena lastnina - lastninjenje – kmetijska zemljišča - lovska družinaRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožena stranka kot lovska organizacija lahko pridobila lastninska upravičenja na kmetijskih zemljiščih in gozdovih v družbeni lastnini, pridobljenimi na odplačen način, ali pa je imela le pravico do upravljanja družbenih sredstev za uresničevanje svojih ciljev?
VSRS Sklep I Up 151/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2018mednarodna zaščita - ponovljen postopek - dokazna ocena - vestna in skrbna ocena dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbiSodišče prve stopnje se mora opredeliti do vseh okoliščin, ki so po mnenju strank bistvene za ugotovitev, ali je tožnik upravičen do priznanja mednarodne zaščite. Tako sodna odločba, kot tudi dokazna ocena, na kateri temelji, je zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj.
VSRS Sklep II DoR 278/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.10.2018predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizijePredlog ni popoln, ker ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, zato predlagatelji te naloge ne morejo prepustiti Vrhovnemu sodišču.
VSRS sklep II DoR 447/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015predlog za dopustitev revizije - mandatna pogodba - uporaba tujega prava - preklic čeka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
VSRS sklep II DoR 26/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.05.2016predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda - bolnišnica - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izpolnitev pojasnilne dolžnosti - škoda - izboljšanje zdravstvenega stanjaVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 67/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.04.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - neobveščanje delavca o izostanku - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaSporno je, ali je podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Obrazložitev tega pogoja ni obvezna sestavina odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato sodišče pri presoji, ali je ta pogoj izpolnjen, ni vezano le na to, kako ga je delodajalec utemeljil v odpovedi (drugače je z dejanskim razlogom odpovedi), temveč lahko delodajalec te razloge dodatno navaja (seveda pravočasno) tudi v sodnem sporu. Pri presoji „vseh okoliščin“ se upoštevajo predvsem narava, teža in posledica kršitve. Tožnik bi o svoji odsotnosti v spornem obdobju moral obvestiti pomočnico direktorja ali pa poslovno sekretarko. Opustitve te dolžnosti ni možno obravnavati kot minorno kršitev, saj je tožnik (kot direktor) opravljal najodgovornejšo funkcijo pri toženi stranki.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 151/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2014obstoj delovnega razmerja - plačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - razlogi za revizijo izpodbijanje dokazne oceneV zvezi z odločitvijo o zavrnitvi dela zahtevka iz naslova plačila plače v času trajanja delovnega razmerja, tožnica uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ju v nadaljevanju ne obrazloži kot kršitvi, saj mimo vsebine kršitev, kot sta opredeljeni v ZPP, navaja, da se ne strinja z dokaznimi zaključki sodišča, ker naj bi bila dokazna ocena v nasprotju z nespornimi dejstvi; ta dejstva naj bi bila takšna po njeni lastni presoji in tolmačenju. Navedb v zvezi s tem torej ni mogoče razumeti kot uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka, temveč kot nestrinjanje z dejanskimi zaključki, kar pa v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
VSRS sodba in sklep II Ips 313/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2014dopuščena revizija - vznemirjanje lastninske pravice - imisije - negatorna tožba - gradnja do zidu sosednje nepremičnine - polkna - odpiranje polken - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaOnemogočanje odpiranja polken čez tujo nepremičnino in gradnja do zidu tožničine nepremičnine vsebinsko ne ustrezata pojmu imisije. Ne gre namreč za dejanja ali vzroke, ki bi izvirali iz nepremičnine tožencev in katerih vpliv bi se prenašal na sosednjo nepremičnino. Zato bi sodišči morali presoditi, ali že sama gradnja do zidu tožničine stavbe in posledično onemogočanje uporabe polken na oknih predstavlja takšno stopnjo vznemirjanja tožničine lastninske pravice, da je upravičeno varstvo po splošni določbi 99. člena SPZ.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 69/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.09.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev - naklep - malomarnost - vsebina izredne odpovediDelodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi. Tudi sodišče ne sme preseči tega opisa. Izven opisa naklepnih ravnanj tožena stranka tožnici ne očita (tudi) nepravilnosti, ki se nanašajo na nevestno oziroma malomarno delo, ali nepravilnosti v krivdni obliki (hujše) malomarnosti, ki bi jo izrecno opredelila, ali bi dovolj jasno izhajala iz opisa očitanih dejanj oziroma nepravilnosti v izredni odpovedi. Edini okvir in bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici je torej le v očitku naklepnih ravnanj z opisom, ki se nanaša na znake (kaznivih dejanj) poneverbe in neupravičene uporabe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ne zamude pri odvodu gotovine za pologe ter zamuda pri evidentiranju nakazil gotovine. Zato sta nižji sodišči s presojo, da je tožnici mogoče očitati tudi kršitve nevestnega dela, ki ga v dejanskem opisu očitanih kršitev v izredni odpovedi ni, presegli okvir...
Sklep VIII DoR 98/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2011predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odškodnina – stvarna pristojnostIz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
VSRS sodba in sklep III Ips 95/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2015najemna pogodba - vlaganja najemnika v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - zastaranjeTožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj najemnika v poslovni objekt najemodajalca, ki temelji na pogodbeni podlagi, po vsebini ni enak zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve najemodajalca. Pri zahtevku, ki temelji na neupravičeni obogatitvi, je namreč potrebno upoštevati tudi koristnost vlaganj za najemodajalca.
VSRS sklep II DoR 454/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015predlog za dopustitev revizije - poslovna odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Sklep II DoR 95/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.03.2013dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnineRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.

Izberi vse|Izvozi izbrane