<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.69.2014

Evidenčna številka:VS1015624
Datum odločbe:12.05.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 294/2013
Senat:mag. Nina Betetto (preds.) dr. Erik Kerševan (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
Institut:dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina

Jedro

Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.

Izrek

I. Revizija A. A. se zavrže.

II. Reviziji B. B. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbi ugodi in se delna odločba Upravne enote Maribor št. 321-90/93/344 (7301) z dne 9. 5. 2012 odpravi, zadeva pa vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

III. Tožena stranka je dolžna B. B. v 15 dneh od vročitve te sodbe in sklepa povrniti stroške upravnega spora v višini 795,44 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Maribor št. 321-90/93/344 (7301) z dne 9. 5. 2012 v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 490-53/2012/4 z dne 24. 5. 2013. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se upravičencu C. C. vrne del parc. št. 508/2 k. o. ... (sedaj del parc. št. 1041/1 k. o. ...), in sicer tako, da se nepremičnini, začasna novo nastala parc. št. 1041/5 v izmeri 1132 m² in 1041/7 v izmeri 75 m², obe k. o. ..., vrneta v last in posest, nepremičnina začasna novonastala parc. št. 1041/8 v izmeri 554 m² k. o. ... pa v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD), d. d., v višini 309,95 DEM. Tožena stranka je pritožbo tožnic zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je za stranke sporen tisti del, v katerem je bila parc. št. 1041/8 k. o. ... vrnjena v obliki odškodnine v obveznicah SOD, ker na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) vrnitev v naravi ni mogoča. Za uporabo te določbe ZDen je pomembno le to, da gre v času vračanja zemljišča za dejansko zazidano zemljišče. Vrtina na zemljišču je objekt, ki je namenjen črpanju vode, je zato takšno zemljišče zazidano stavbno zemljišče. Vprašanje, ali gre za zazidano stavbno zemljišče ali ne, ni odvisno od trdnosti ali možnosti odstranitve takšnega objekta, saj se kot stavbno zemljišče, ki je ovira za vračanje v naravi, štejejo tudi parki, igrišča, parkirišča, zelenice, rekreacijske površine in podobno. Ob ugotovitvi, da je vrtina zazidano stavbno zemljišče, je sklicevanje na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), ki je veljala v času izdaje prvostopne odločbe z dne 9. 5. 2012, le dodaten argument. Glede tožbene trditve, da z obravnavano odločbo ni mogoče odpraviti napak, storjenih v denacionalizacijskih zadevah upravičencev V. in Z., pa dodaja, da odločitev v navedenih zadevah ni predmet presoje v tem upravnem sporu in zato ne more vplivati na odločitev.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje tožnici vlagata revizijo. Njeno dovoljenost uveljavljata po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 z navedbami, da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in da ima odločitev v upravnem sporu zanju zelo hude posledice. Nasprotujeta stališču, da je vrtina na zemljišču objekt in da gre zato za zazidano stavbno zemljišče. Izpodbijani sodbi manjka zgornja premisa pravnega silogizma, saj se sodišče prve stopnje ne opira na noben veljaven predpis. Trdita, da je treba upoštevati Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84 s spremembami, ZSZ/84), zlasti njegov 2. člen. Da je obravnavano zemljišče nezazidano stavbno zemljišče, izhaja tudi iz potrdila Zavoda za prostorsko načrtovanje Maribor z dne 22. 11. 2001. Za odločitev je pomembno stanje in predpisi ob začetku veljavnosti ZDen. Kasnejša dela ne morejo spremeniti statusa zemljišča. Če bi šlo za objekt, bi moralo biti izdano gradbeno dovoljenje, za izkoriščanje termalne vode pa vodno dovoljenje. Tudi iz navedb Mestne občine Maribor, da „ni zavezanka za vračilo objekta vrtine“, izhaja, da ne gre za objekt, saj bi sicer objekt po načelu superficies solo cedit z zemljiščem tvoril eno nepremičnino. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in navaja sodne odločbe II Ips 61/2005, I Up 1026/2004, II Ips 273/2008 in I Up 978/2006. Meni, da z 88. členom ZDen prepovedano razpolaganje vključuje tudi gradnjo objektov na nepremičninah, za katere velja dolžnost vrnitve, zlasti če je predlagana izdaja začasne odredbe na podlagi 68. člena ZDen. Pri tem se sklicuje na sodne odločbe II Ips 407/2000, II Ips 328/99 in U 1340/93. Navaja še, da je nepremičnina parc. št. 1041/1 k. o. ... v solasti in da solastniki razen zavezanke v postopku niso sodelovali, čeprav se z odločbo posega v njihovo solastninsko pravico, saj se nepremičnina parcelira in izroča v last in posest. Brez njihovega sodelovanja ni možno ustanoviti treh novih parcel, izločiti funkcionalnega zemljišča vrtine in posledično zavrniti zahtevka za vračilo v naravi. Ker je bila v denacionalizacijskih zadevah V. in P. že vrnjena solastninska pravica tudi na spornem objektu, je tožnicama kršena tudi pravica do enakega pravnega varstva, posledično pa tudi določila 14. in 22. člena Ustave, prvega odstavka 6., 13. in 14. člena

Konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP)

, 1. člena Protokola št. 1 k EKČP ter 1. člena Protokola št. 12 k EKČP.

4. Tožena stranka in stranke z interesom na revizijo niso odgovorile.

K I. točki izreka:

5. Revizija A. A. ni dovoljena.

6. Po določbi drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, morata stranka oziroma pooblaščenec za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti novo strankino pooblastilo. To pooblastilo mora biti na podlagi prvega odstavka 98. člena ZPP sodišču predloženo pri prvem procesnem dejanju. Če to ni storjeno, sodišče po petem odstavku 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže. Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

7. Reviziji je bilo priloženo novo pooblastilo B. B. (v nadaljevanju revidentka), ne pa tudi A. A. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo A. A. na podlagi 89. člena v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

8. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

9. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za več pomembnih pravnih vprašanj: (1) ali je vrtina za črpanje vode objekt, in če je, ali je takšne narave, da zemljišče zaradi nje pridobi status zazidanega stavbnega zemljišča, ter kateri predpis je treba uporabiti pri določitvi statusa zemljišča; (2) ali je gradnja po uveljavitvi ZDen nedovoljeno razpolaganje z nepremičnino v smislu 88. člena ZDen; ter (3) ali je za potrebe vračanja v postopku denacionalizacije mogoče izvršiti parcelacijo nepremičnine, ne da bi v postopku sodelovali vsi njeni solastniki. Zatrjuje tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer glede objekta, ki pomeni oviro za vrnitev v naravi (II Ips 61/2005, II Ips 1026/2004, II Ips 273/2008 in I Up 978/2006), in glede vprašanja nedovoljenega razpolaganja po začetku veljavnosti ZDen (II Ips 407/2000, II Ips 328/99 in U 1340/93).

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede vprašanj, ali je vrtina za črpanje vode objekt, ki po drugem odstavku 32. člena ZDen pomeni oviro za vrnitev v naravi, ter ali je za potrebe vrnitve v naravi v postopku denacionalizacije mogoče deliti stvar v solastnini,(1) ne da bi v postopku sodelovali vsi njeni solastniki.

11. Revizija je utemeljena.

12. Vrhovno sodišče mora kot revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je tudi kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi,(2) v postopku revizije pa se presoja tudi omejuje na obseg, ki izhaja iz dovoljenosti revizije kot vsebinske procesne predpostavke. To pomeni, da se v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in na okvir presoje, ki izhaja iz navedenih pomembnih pravnih vprašanj (86. člen ZUS-1 v povezavi z 371. členom ZPP, ki se po 22. členu ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu).

13. Predmet izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji, izdane v ponovljenem postopku, je del podržavljene nepremičnine parc. št. 508/2 k. o. ... v izmeri 17621 m², ki je v današnjem stanju del nepremičnine parc. št. 1041/1 k. o. ... V svoji prvi odločbi z dne 7. 9. 2006 je prvostopenjski upravni organ pok. upravičencu C. C. premoženje vrnil v obliki solastniškega deleža na parc. št. 1041/1 k. o. ... Ta odločba je bila odpravljena z odločbo tožene stranke z dne 18. 4. 2007 in nato je v ponovljenem postopku prvostopenjski upravni organ v skladu z navodili tožene stranke imenoval izvedenca geometra, ki je izvedel odmero tistega dela parc. št. 1041/1 k. o. ..., ki je del podržavljene nepremičnine parc. št. 508/2 k. o. ..., ter v tem okviru nato še dela, ki je objekt s funkcionalnim zemljiščem, ki ni v lasti upravičenca. Na opisani način novo nastali zemljiški parceli št. 1041/5 in 1041/7 k. o. ... sta z izpodbijano denacionalizacijsko odločbo upravičencu vrnjeni v (izključno) last in posest; prav tako novo nastala zemljiška parcela št. 1041/8 k. o. ... pa mu je vrnjena v obliki odškodnine. Revidentka tako odločbo izpodbija v celoti.

14. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, sicer izhaja, da je bil obravnavani del nepremičnine parc. št. 508/2 k. o. ... po podržavljenju skupaj še z drugimi zemljišči vključen v nepremičnino parc. št. 1041/1 k. o. ... Nepremičnina parc. št. 1041/1 k. o. ... je bila s pravnomočnima odločbama o denacionalizaciji, ki sta bili izdani v dveh drugih denacionalizacijskih postopkih, v obliki solastninskih deležev vrnjena tamkajšnjim denacionalizacijskim upravičencem (zadevi V. in P.), katerih podržavljene nepremičnine so bile vključene v isto nepremičnino parc. št. 1041/1 k. o. ... Do odločitve upravnega organa v obravnavani zadevi je v obsegu, ki ustreza vključenemu delu nepremičnine parc. št. 508/2 k. o. ..., solastnica nepremičnine parc. št. 1041/1 k. o. ... ostala Mestna občina Maribor, ki je v tem primeru zavezanka za vrnitev v naravi. Navedeno pomeni, da se revidentkinemu predniku podržavljeno premoženje vrača iz nepremičnine, ki je v solasti zavezanca in fizičnih oseb.

15. Solastnina je v prvem odstavku 65. člena SPZ določena kot lastninska pravica več oseb (solastnikov) na nerazdeljeni stvari tako, da je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Vsak solastnik nepremičnine je tako v obsegu svojega idealnega deleža lastnik na celotni nepremičnini. Razdeljena je le lastninska pravica na nerazdeljeni stvari; stvar sama ni razdeljena. Način delitve stvari določijo solastniki sporazumno s pravnim poslom (prvi odstavek 70. člena SPZ). Če se ne morejo sporazumeti, pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku (drugi odstavek 70. člena SPZ).(3)

16. Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele (prvi odstavek 47. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN). Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (tretji odstavek 47. člena ZEN). S samo delitvijo parcele, ki se v skladu z 48. členom ZEN izvede v upravnem postopku parcelacije, ne pride do delitve solastnine. Rezultat upravnega postopka parcelacije z delitvijo parcele in evidentiranjem meja v zemljiškem katastru je nastanek novih parcel, katerih lastninsko stanje je enako lastninskemu stanju na razdeljeni parceli. Solastniki in njihovi idealni deleži na novo nastalih parcelah ostajajo nespremenjeni. Do spremembe lastninskega stanja na parcelah, ki nastanejo z delitvijo parcele v postopku parcelacije, pride šele z delitvijo solastnine, ki pa se skladno z navedenimi določbami SPZ izvede bodisi na podlagi sporazuma vseh solastnikov bodisi s sklepom sodišča v nepravdnem postopku.

17. Navedeno pomeni, da je bila s parcelacijo, ki jo je po naročilu denacionalizacijskega organa z izdelavo elaborata izvedel geodet, izvršena le katastrska delitev prej enotne parcele št. 1041/1 k. o. ... na več manjših parcel. Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč parc. št. 1041/5 in 1041/7 k. o. ... Odločba o denacionalizaciji je namreč po svoji pravni naravi konstitutivna in ima učinek originarne pridobitve lastninske pravice. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini (vsi solastniki v postopku sploh niso sodelovali, revidentka pa trdi, da tako soglasje ni bilo pridobljeno niti v postopku parcelacije) ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična),(4) je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca. Reviziji je treba zato že iz tega razloga ugoditi in odpraviti v upravnem sporu izpodbijano denacionalizacijsko odločbo ter zadevo vrniti prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

18. Vrhovno sodišče mora kljub navedenemu odgovoriti tudi na vprašanje, ali je vrtina za črpanje vode objekt, ki po drugem odstavku 32. člena ZDen pomeni oviro za vrnitev v naravi, saj je to pomembno za nadaljnje postopanje upravnega organa v ponovljenem postopku.

19. Po ugotovitvah upravnih organov gre za vrtino termalne vode ..., ki v naravi predstavlja površino pomožnega objekta (kontejnerja) s platojem. V gradbenem smislu gre za betonsko ploščad s površino 6 x 7 metrov, na katero je zaradi zaščite vrtine nameščen pomični montažni objekt kontejner s tlorisom 3 x 4,80 metra in višino 2,70 metra. Ob vrtini je električni priključek iz obstoječe elektro omarice, ki je izvedena kot prosto stoječa in se nahaja 7 metrov zahodno od betonskega platoja.

20. Skladno z določbo 219. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) se v nedokončanih postopkih denacionalizacije za presojo, ali gre za zazidano stavbno zemljišče uporabljajo določbe 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97 s spremembami, ZSZ). Ta določa, da zazidano stavbno zemljišče pomeni zemljiško parcelo na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt. Ker pa se obstoj ovir za vrnitev v naravi vedno ugotavlja glede na stanje v času vračanja, to je v trenutku izdaje odločbe o denacionalizaciji,(5) se pri presoji vprašanja, kaj se šteje za objekt, uporabijo tudi predpisi, ki veljajo v tem trenutku. Tako sodišče prve stopnje kot pred njem že upravna organa so se zato pravilno oprli tudi na določbe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost,(6) ki je bila v veljavi ob izdaji delne odločbe o denacionalizaciji z dne 9. 5. 2012 in ki med objekte uvršča tudi vrtine.(7) Na tej podlagi so pravilno presodili, da je obravnavana vrtina objekt. Objekt namreč ni le zgradba, temveč tudi vsak s tlemi povezan gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.(8) Primeri, na katere se sklicuje revizija, z obravnavano zadevo zato niso primerljivi, saj je tam šlo za drugačne dejanske in pravne okoliščine. V zadevi II Ips 273/2008 je šlo za ribnik in leseno nadstrešnico, ki ni postavljena na stavbnem zemljišču; v zadevi I Up 978/2006 za park, katerega obstoj ni bil izkazan; v zadevah I Up 1026/2004 in II Ips 61/2005 pa za izkop gramoza.

21. Za nadaljnje postopanje upravnega organa v ponovljenem denacionalizacijskem postopku pa so pomembne tudi navedbe, ki kažejo na odprto vprašanje pravne povezanosti navedenega objekta z obravnavanim zemljiščem. Po ugotovitvah upravnih organov je zavezanec za vračilo obravnavanega zemljišča v naravi Mestna občina Maribor, ki pa sama sebe, kot opozarja revizija, ne šteje za lastnico objekta, ki je zgrajen na zemljišču. Zaradi varstva svojih pravic v razmerju do objekta se denacionalizacijskega postopka udeležujejo Terme ....

22. Z določbo drugega odstavka 32. člena ZDen je zakonodajalec želel preprečiti poseg v obstoječa pravna razmerja glede objekta na stavbnem zemljišču, ki upravičencu ni bil podržavljen v smislu ZDen. Pri tem je izhajal iz načela povezanosti zemljišča in na njem stoječega objekta, zaradi česar bi bil v primeru, ko je zemljišče po podržavljenju pozidano, upravičencu vrnjen tudi objekt, ki mu ni bil podržavljen, za lastnika objekta pa bi to pomenilo poseg v ustavno varovano lastninsko upravičenje (33. člen Ustave). Če pa, izjemoma, načelo povezanosti zemljišča in objekta ni bilo vzpostavljeno, in sta zemljišče in objekt ohranila vsak svoj lastniški režim, z vrnitvijo zemljišča upravičenec ne postane lastnik objekta. V takem primeru zato ni podana ovira iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj je upravičencu vrnjena le lastninska pravica na zemljišču. Ureditev medsebojnih pravnih razmerij med lastnikom zemljišča in lastnikom objekta, ki jih za primere, ko imata do uveljavitve SPZ lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različna pravna subjekta, v okviru prehodnih določb predvideva 271. člen SPZ, pa ni stvar denacionalizacijskega postopka.

23. Ker je bilo v postopku materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ nastalo pravno situacijo razrešiti ob upoštevanju pravnih stališč, ki so navedena v tej sodni odločbi. V tem smislu bo moral najprej ugotoviti, ali je objekt lastniško sploh povezan z zemljiščem. Če bo ugotovil, da je lastniška povezanost objekta z zemljiščem podana, kar bo pomenilo, da je podana ovira za vrnitev dela zemljišča v naravi, bo moral najprej poskrbeti za to, da se bo upravičencu podržavljeni del nepremičnine parc. št. 1041/1 k. o. ... od preostalega dela oddelil v skladu z navedenimi določbami prvega in drugega odstavka 70. člena SPZ, to je v soglasju s sedanjimi solastniki oziroma v sodnem postopku. Šele nato bo lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega in Ustavnega sodišča(9) v okviru denacionalizacijskega postopka izvedel še razmejitev med delom, ki ga je mogoče vrniti v naravi, in delom, ki ga v naravi ni mogoče vrniti.

K III. točki izreka:

24. Ker

je revidentka z revizijo uspela, Vrhovno sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, je odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje in stroških revizijskega postopka. Pri odmeri stroškov na prvi stopnji je upoštevalo določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in dejstvo, da je bila tožba vložena pred spremembo Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika je revidentki priznalo stroške za postopek v višini 350,00 EUR, povečane za 22 % DDV (77,00 EUR), skupaj torej 427,00 EUR. Za postopek z izrednim pravnim sredstvom je revidentka upravičena do povračila stroškov na podlagi drugega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Ker je bila predmet izpodbijanja v upravnem sporu zakonitost delne odločbe o denacionalizaciji, v tem okviru pa je bilo predmet spora pravno vprašanje vrnitve nepremičnine v naravi, je pri odmeri uporabilo drugi odstavek 25. člena

Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Ob upoštevanju navedenega je revidentka na podlagi tarifne številke 3300 upravičena do povračila 282,00 EUR in na podlagi tarifne številke 6002 do zneska 20,00 EUR, kar skupaj, povečano za 22 % DDV (66,44 EUR), znaša 368,44 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentki v 15 dneh od vročitve te sodbe in sklepa povrniti stroške upravnega spora na

obeh stopnjah v skupni višini 795,44 EUR.

----

(1) Iz vsebine revizijskih navedb, ki govorijo o izročitvi s parcelacijo oddeljene parcele v last in posest ter vsebujejo sklicevanje na določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o delitvi solastnine, izhaja, da revizija z izrazom parcelacija nepremičnine meri na delitev solastnine.

(2) Tako Vrhovno sodišče tudi izrecno že v zadevi II Ips 328/2009 z dne 26. 08. 2009 glede uporabe 371. člena ZPP, ki je tedaj vseboval identično določbo kot 86. člen ZUS-1.

(3) Gl. sklep Vrhovnega sodišča II 876/2009 z dne 20. 5. 2010.

(4) Prim. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 242/2013 z dne 2. 9. 2015 in X Ips 133/2013 z dne 13. 3. 2014 ter v njih citirano sodno prakso Vrhovnega sodišča.

(5) Npr. sodne odločbe Vrhovnega sodišča U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008, I Up 63/2006 z dne 29. 10. 2008, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, X Ips 375/2007 z dne 26. 5. 2010 in druge

(6) Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami.

(7) 4. e točka 11. člena in 11. točka 14. člena Uredbe, ki se sicer nanašata na pomožne objekte vodne infrastrukture, ki so namenjeni spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, ter vrtina in vodnjak, potrebna za raziskave.

(8) 1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1.

(9) Sodne odločbe Vrhovnega sodišča I Up 690/2002 z dne 28. 10. 2004 in U 667/93 z dne 24. 5. 1995 ter Ustavnega sodišča

U-I-205/98 z dne 12. 11. 1998.


Zveza:

ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2. SPZ člen 65, 70, 70/1, 70/2, 271. ZGO-1 člen 219. ZSZ člen 2.
Datum zadnje spremembe:
21.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk1NTQy