| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sodba in sklep II Ips 249/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 11.06.2015 | sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost občine za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - upravnega odločba - kvalificirana stopnja napačnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - denarni tožbeni zahtevek - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije | Ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t.i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Tožniki takšnih trditev niso postavili. Zgolj zatrjevanje izdaje upravnih odločb, tudi če zaradi gradbenih posegov, izvedenih na njihovi podlagi, na nepremičnini tožnikov nastaja škoda,zato ne more voditi do pravnega zaključka o protipravnem ravnanju toženke kot eni od predpostavk odškodninske odgovornosti. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 331/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 07.02.2018 | pravica do učinkovitega sodnega varstva - prodaja kmetijskih zemljišč - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - vmesno obdobje - prepoved retroaktivne veljave - rok za odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - tožbeni zahtevek - predvidljivost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije | Če bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena... |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 35/2017 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 19.02.2019 | ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobička | Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu. |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 273/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 21.06.2016 | odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem | V obravnavanem primeru so izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca. Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o... |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 270/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 19.04.2016 | ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - sprememba sodne prakse - uveljavljanje sodnega varstva - elementi delovnega razmerja | Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen. Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 127/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.10.2017 | povrnitev škode - nestrokovno zastopanje odvetnika - odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravno priznana škoda - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - kolizija ustavnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo | Nedvomno je sporočilo, da je tožnica morebiti povezana s pogostimi smrtmi varovancev, celo zaradi pridobitve premoženjske koristi, žaljivo, tako kot tudi vprašanje, če je tožnica kriva za smrt starostnikov.
Žaljiva informacija ali vrednostna sodba je dopustna le, če ima podlago v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni na mestu. |
| VSRS delna sodba in sklep II Ips 72/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.05.2015 | povrnitev škode - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev pravila o prednosti na cesti - nepregleden cestni odsek - deljena odgovornost - izključna odgovornost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo konktradiktornosti - izvedenec - zaslišanje izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - vmesna sodba | V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena izmed mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa navedenega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 12/2018 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 24.04.2018 | samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - gospodarska pogodba - kreditno razmerje - povrnitev sredstev - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - dovoljene oblike sosporništva - dovoljenost revizije - splošno pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - zavrženje revizije | Iz datuma sestave priloženega pooblastila tako izhaja, da je bilo sestavljeno več kot sedem mesecev pred izdajo izpodbijane sodbe in to v času, ko je bila zadeva sicer predložena v reševanje sodišču druge stopnje. Tudi po vsebini predstavlja predloženo pooblastilo splošno pooblastilo, iz katerega ne izhaja, da je izdano z namenom pooblastitve pooblaščenke za vložitev revizije.
Razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo kreditnega razmerja, ki ga je 88. členu ZZD izrecno dopuščal; zato je tudi razmerje med strankama Samoupravnega sporazuma treba razumeti kot gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR. Zato tudi za terjatve iz tega razmerja velja triletni zastaralni rok po 374. členu ZOR.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 25. 10. 2011 uveljavljala eventualno kumulacijo na aktivni strani, ki je ZPP ne ureja med dovoljenimi oblikami sosporništva. Položaj na aktivni strani v pravdi je drugačen. Če obstaja ena obveznost dolžnika in hkrati negotovost,... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 105/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.06.2018 | izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija | Tožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.
|
| Sklep I Up 21/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 05.06.2014 | prezgodaj vložena tožba zoper prvostopenjski upravni akt | V dvostopenjskem upravnem postopku je vsebinska presoja pritožbe zoper prvostopenjski akt, ki se s tožbo izpodbija, pogoj za vložitev tožbe zoper prvostopenjski akt (z izjemo tožbe zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1).V obravnavani zadevi o tožničini pritožbi zoper uporabno dovoljenje ni bilo vsebinsko odločeno, ker je bila njena pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, pravilnosti - zakonitosti uporabnega dovoljenja tako drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo ni preizkusil, torej je tožba vložena prezgodaj. Zaradi zavrženja pritožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) tožnica v upravnem sporu (še) ne more izpodbijati uporabnega dovoljenja, to je prvostopenjskega akta. Lahko pa v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju pritožbe, kar je tudi storila. Šele, če bi s to tožbo uspela in bi drugostopenjski organ njeno pritožbo obravnaval po vsebini, bi lahko v primeru, da bi bila njena pritožba zavrnjena, s tožbo v upravnem sporu izpodbijala... |
| VSRS Sklep I Up 331/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 13.01.2016 | začasna odredba - pritožba - komunalni prispevek - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda | Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je začasna škoda za njo težko popravljiva. |
| VSRS sodba II Ips 98/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.04.2016 | denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - denacionalizacijski zavezanec - višina nadomestila - primerljiva tržna najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - izvedensko mnenje - strokovne izvedenske metode - davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev | Drugi odstavek 72. člena ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki je v postopku uspel, upravičenje za nazaj, zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Tako je v obravnavani zadevi ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je izhajalo iz stanja vrnjenega objekta, kakršno je bilo v času uveljavitve ZDen, kasnejših sprememb pa ni upoštevalo. Po 62. členu ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Neposredni uporabnik je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stvar razmerja... |
| VSRS sodba II Ips 62/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 02.06.2016 | povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zapor - pravica do rehabilitacije in odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - enotna odškodnina - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - poslovanje v preteklosti - trditveno in dokazno breme | Odmera denarne odškodnine zaradi neupravičeno odvzete prostosti.Izgubljeni dobiček je dohodek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, a ga zaradi nastopa škodnega dogodka ni bilo mogoče doseči. Njegov izračun je vedno hipotetična ocena dejstva, ki ni nastopilo, podjetniku pa predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Oboji so torej tožnikovo trditveno in dokazno breme, izhodišče za njihov izračun pa obseg poslovanja, o katerem praviloma sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Čeprav je izgubljeni dobiček ocena hipotetičnega dejstva, o njem ni dovoljeno ugibati. |
| Sodba I Kp 9482/2009-120 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 14.03.2014 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodba | Če je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno. |
| Sklep I Up 255/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 05.03.2014 | soglasje inšpektorja za delo - procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - inšpektorjevo soglasje ni samostojna upravna odločba - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi | Inšpektorjevo soglasje glede na zakonsko ureditev predstavlja le procesno predpostavko v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi doječi materi in v razmerju do odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki je lahko predmet presoje v delovnopravnem sporu), nima lastnosti samostojne upravne odločbe, ker se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeče) stranke. Odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. |
| Sklep I Up 171/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.05.2013 | ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določen | Ker zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. |
| VSRS Sklep I Up 108/2019 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 09.10.2019 | nagrada in potrebni izdatki zagovornika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvo | O stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), oziroma o njihovi višini odloči (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je torej posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi sodnice posameznice (in izvenrazpravnega senata) tožene stranke, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe... |
| VSRS Sklep I Kp 14183/2017 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 13.07.2017 | izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristanskost | Sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa. |
| VSRS Sklep I Up 265/2017 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 07.02.2018 | dovoljenost tožbe - upravni akt - tožba zaradi molka organa | Ocena državnotožilske službe ni upravni akt, zato je v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.
Tožbo zaradi molka je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar ocena državnotožilske službe ni. |
| Sklep II DoR 371/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 20.02.2014 | dopuščena revizija – singularno pravno nasledstvo - pasivnost singularnih pravnih prednikov – vrnitev v prejšnje stanje – stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – postavitev električnega daljnovoda - pogoj – odložni pogoj - soglasje dano pod odložnim pogojem - postavitev električnega voda - priposestvovanje stvarne služnosti - prekarij – pravica rabe - brezplačna uporaba za nedoločen čas - preklic rabe - tožba za varstvo lastninske pravice | Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?
- ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?
- ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?
- ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika? |
