| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sklep II Ips 317/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.02.2015 | promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - dvakratna prodaja nepremičnine - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - predhodno vprašanje | Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo... |
| VSRS Sodba IV Ips 64/2014 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 21.10.2014 | zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe | Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval. |
| VSRS sklep II Ips 383/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 16.10.2014 | dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija | Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari. |
| VSRS sodba II Ips 210/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.11.2014 | povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti | Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. |
| Sodba in sklep III Ips 111/2011 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 25.02.2014 | zloraba prevladujočega položaja – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – višina škode | Iz Bele knjige ne izhaja, da v primeru kršitve protimonopolnih pravil tožniku ni treba izkazati škode, temveč zgolj, da je lahko v primeru, če se strogo izvaja načelo točnega izračuna škode, določitev obsega škode izredno težka ali praktično nemogoča. Trditve tožeče stranke pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bilo temu tako tudi v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je namreč podala zelo konkretne trditve o potencialnih prihodkih, vendar pa tega izračuna niti po ugovorih tožene stranke ni pojasnila. |
| VSRS sklep II Ips 357/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 24.09.2015 | dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dedič - posestnik - dobrovernost - dobra vera dediča - raziskovalna dolžnost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost | Okoliščine, ki izpodbijejo dobro vero posestnika, je treba presojati v vsakem posameznem primeru posebej. Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega posestnika pri preverjanju pripadnosti stvari, je treba na drugi strani uravnotežiti z obveznostmi in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Dedič je torej dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Če ob takšnih posebnih okoliščinah posestnik ne reagira z ustreznim raziskovanjem glede lastništva, njegova zmota o pripadnosti stvari ne more biti več opravičljiva, njegova nadaljnja posest pa s tem izgubi značaj dobrovernosti. |
| VSRS sklep II Ips 5/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.08.2015 | povzročitev škode - podlage odškodninske obveznosti - odgovornost upravljalca javne ceste - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec prek ograje - opustitev dolžnega ravnanja - lokalna cesta - občinska cesta - vzdrževanje ceste in cestne opreme - ograja za pešce - neustrezna in poškodovana ograja - trditveno in dokazno breme - zadostnost konkretizacije navedb - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti določbe - pravica do pritožbe | Zavarovanje nevarnih odsekov lokalne ceste v naseljih z ustrezno vzdrževano zaščitno ograjo za pešce bremeni lokalno skupnost. Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče morebitna nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z ustrezno dokazno oceno. |
| VSRS sklep II Ips 224/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca | Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana. |
| VSRS sodba VIII Ips 77/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 27.10.2015 | institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičenca | Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka. |
| VSRS sodba II Ips 247/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine telesne bolečine - opredelitev teže poškodbe - enotnost sodne prakse | Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine. V ta namen Vrhovno sodišče že od 1991 spremlja sodno prakso tako, da evidentira posamezne primere. Ti primeri so predhodno razvrščeni in obdelani, da je uporabnikom sploh omogočena oziroma da jim je omogočena lažja primerjava. Opredelitev teže poškodbe po Fischerju v sodni odločbi ni nujna. Fischerjev sistem (razvrščanje... |
| VSRS Sodba VIII Ips 222/2016 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 07.02.2017 | odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - poskusno delo - nezakonito podaljšanje poskusnega dela - prepozna odpoved pogodbe o zaposlitvi | Ob nezakonitem podaljšanju poskusnega dela je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi prepozna, saj delodajalec lahko delavcu v skladu z določbo četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi le v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela (za katerega ugotovi, da ga delavec ni uspešno opravil), ne pa veliko kasneje.Določitev poskusnega dela v daljšem obdobju kot je predvideno v Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnost v Republiki Sloveniji, predstavlja pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.Ob tem, da se torej skupine zahtevnosti predvsem vežejo tudi na zahtevano izobrazbo in da toženka ne pojasni, v katero skupino zahtevnosti je (po svojih aktih ali sicer) opredelila tožnikovo delovno mesto, če ne v V. skupino, oziroma kakšno obdobje poskusnega dela ima predvideno za tožnikovo delovno mesto ter ob tem, da ni trdila, da je poskusno... |
| VSRS Sodba II Ips 830/2008 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.05.2011 | obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta | Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča. |
| VSRS Sodba II Ips 344/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.10.2017 | prodaja poslovnega deleža - skupni namen pogodbenikov - causa - razveza prodajne pogodbe - spremenjene okoliščine | Sodišči sta ocenili, da je bil skupen namen pogodbenih strank le, da toženca tožniku za dogovorjeno kupnino prodata vsak svoj poslovni delež v višini 20,0005 %. Sodišči sta navedli, da je bilo zapisano, da naj bi toženca od pok. B. B. pridobila še del njegovega poslovnega deleža in da v primeru, če tožniku uspe to realizirati v poslovnem registru, toženca od tožnika ne moreta zahtevati dodatnega plačila, vendar sta ocenili, da toženca nista štela, da je ta okoliščina bistvena zato, da bo namen pogodbe dosežen. Odločili sta tudi, da ekvivalenca dajatev ni porušena, ker je bila kupnina izrecno dogovorjena za delež 20,0005 % in zato morebitna pridobitev ali nepridobitev dodatnega deleža pok. B. B. na višino kupnine glede na vsebino zapisa dogovora v pogodbi ni vplivala.
Sodišče druge stopnje je pravilno presojalo, ali nekorektno ravnanje bivših družbenikov in to, da se je naknadno izkazalo, da so nekatere terjatve neizterljive, lahko predstavlja spremenjene... |
| VSRS Sodba II Ips 54/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.09.2017 | skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje v tujini - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - prodaja skupne nepremičnine - soglasje drugega zakonca | Sodna praksa pravi, da bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti od zakoncev zahtevati, da morajo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja zajeti vse skupno premoženje; da sodišče lahko strankam zagotovi pravno varstvo le na njihovo zahtevo, in sicer v obsegu zahtevka; da pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje ter da lahko tožena stranka glede premoženja, ki ga tožeča stranka s tožbo ni zaobsegla, vloži nasprotno tožbo in na ta način doseže obravnavanje skupnega premoženja kot celote.
Sodna praksa je v času vložitve nasprotne tožbe in odločitve sodišča prve stopnje omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je delitev predlagal, s tem soglašal ali če so obstajale druge posebne okoliščine, na primer, če... |
| Sodba in sklep II Ips 170/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.12.2013 | povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odgovornost države za delo upravnega organa – skrbnost dobrega strokovnjaka - objektivna odgovornost - motorno vozilo - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost | V konkretnem primeru ni šlo za uresničitev tiste abstraktne nevarnosti, zaradi katere je v pravnem redu uveljavljena objektivna odgovornost za nevarno stvar ali nevarno dejavnost, saj vozilo ni bilo uporabljeno in ne namenjeno uporabi v (cestnem) prometu, temveč je bilo uporabljeno zgolj kot športni rekvizit pri izvajanju športne aktivnosti hitrostnega dirkanja na dirkališčih, izključenih iz cestnega prometa. Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno... |
| VSRS Sodba VIII Ips 201/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - odklonitveni razlog | Kljub temu, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga, tožnik sodnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal. S tem je izpolnjen razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD.
ZDR v drugem odstavku 114. člena izrecno določa, da posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo ne velja zgolj v primeru, če delavec minimalne pogoje za starostno pokojnino pridobi v času prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ne katerekoli druge pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, npr. pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 68. členu ZUTD. |
| VSRS Sodba II Ips 142/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 17.05.2018 | povrnitev škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih polic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - opozorilo na posledice izostanka z naroka - odsotnost z naroka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - pomoč prava neuki stranki - dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopuščena revizija | Toženka, ki se naroka za glavno obravnavo ni udeležila, sodišču ne more očitati kršitve načela pomoči prava neuki stranki. |
| VSRS Sodba VIII Ips 335/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 12.09.2018 | obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela | Tožena stranka se je sama odločila, da bo s tožnico kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dela novinar reporter sklenila pogodbe civilnega prava, pri čemer je medsebojno sodelovanje trajalo kar šest let in pol. Očitno je štela, da ima tožnica ustrezne delovne izkušnje za opravljanje tega dela. Ker je s tožnico sklenila pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, se je ta način izognila svojim obveznostim, ki bi jih imela kot delodajalec do tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Okoliščina, da je tožnica po trditvah tožene stranke nekajkrat odklonila s strani dnevnega urednika odrejeno delo, ob dejstvu, da se to dogaja tudi pri delavcih, ki so v delovnem razmerju, ne pomeni, da tožnica dela ni opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zlasti ker je šlo le za nekaj primerov takšne odklonitve. |
| VSRS Sodba II Ips 325/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 31.01.2019 | povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - begosumnost - krivdno ravnanje oškodovanca - odškodnina - izguba pravice - zavrnilna sodba | Tožnik je na podlagi tretjega odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine.
Glede časa odhoda v tujino je nosilni razlog sodišča druge stopnje, da v resnici ni bistveno, ali je bil tožnik na Madžarskem že pred uvedbo kazenskega postopka ali šele po njegovi uvedbi. Bistveno je, da se je skrival v tujini, čeprav je vedel, da zoper njega teče kazenski postopek. Razlogi, s katerimi sodišče druge stopnje utemelji, da je bil razlog begosumnosti utemeljen, so naslednji: a) tožnik je vedel za obstoj kazenskega postopka; b) več izdanih odredb o privedbi je bilo neuspešnih; c) potrebna je bila tiralica in č) v tujini je bil izsleden šele pet mesecev po tem, ko je že vedel za obstoj kazenskega postopka. |
| VSRS Sklep II Ips 264/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.03.2019 | denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizija | Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank... |
