| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS Sodba VIII Ips 167/2018 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 04.06.2019 | povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji | Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda. |
| VSRS Sklep I Up 110/2017 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 21.06.2017 | pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe | Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec. |
| Sklep I Up 506/2007 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 11.06.2009 | smrt stranke - sposobnost biti stranka v postopku - tožba vložena v imenu mrtve osebe | Po smrti fizične osebe ni več in zato ne more biti subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti. |
| Sklep I Up 460/2011 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 29.09.2011 | imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom | Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna. |
| VSRS sodba in sklep II Ips 256/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 16.02.2017 | lastninjenje - priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - preoblikovanje značaja pravice - lastninska pravica | Bistvo revizijskih navedb je treba zavrniti, saj v ZTLR ni podane podlage, ki bi izrecno prepovedovala priposestvovanje nepremičnin, ki so bile nekoč družbena lastnina in predmet lastninjenja. |
| VSRS sodba III Ips 101/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 29.03.2016 | varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - zastaranje - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - trditveno breme - dokazovanje - informativni dokaz - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - materialno procesno vodstvo - sprememba lastnega pravnega stališča sodišča - vezanost nacionalnih sodišč na posvetovalne dokumente EU - predlog za predhodno odločanje Sodišču EU | Upnikovo dejanje v upravnem postopku, ki se ne nanaša na terjatev samo, ki ni namenjeno ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi njegove terjatve oziroma, ki ni podano pred pristojnim organom, ni dejanje v smislu določbe 365. člena OZ.Stopnja substanciranja navedb ene stranke je odvisna od procesne aktivnosti druge, nasprotne stranke. Ugovor tožene stranke je terjal dopolnitev navedb tožeče stranke, ki bi morala konkretneje pojasniti predpostavke, na podlagi katerih je utemeljevala pridobitev tržnih deležev v hipotetičnem scenariju. Zaradi aktivnosti tožene stranke je trditvena podlaga tožeče stranke postala nejasna; zgolj nanizani opisni dejavniki iz študij tožeče stranke niso več zadoščali. Pooblastilo sodišču, da o višini škode odloči po prostem preudarku, ima svojo zrcalno sliko na trditvenem področju; od strank se lahko zahteva konkretizacija navedb, glede katerih pride v poštev določba prvega odstavka 216. člena ZPP, le v omejenem obsegu. Ne glede na to... |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 92/2014 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 18.11.2014 | odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme | Upadanje prodaje in nedoseganje načrtovanih rezultatov sta utemeljena ekonomska razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu
izbrati enega, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. Ob trditvi, da ga je tožena
stranka izmed več izvajalcev izbrala in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je v sporu o zakonitosti predhodne odpovedi pred sodiščem uspel, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. |
| VSRS Sklep I Up 381/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 15.01.2015 | zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti - poimensko določen sodnik - okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka | Pritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi vzbudile dvom o nepristranskosti sodnic: da bi med upravnim sodiščem in toženo stranko v tej zadevi potekale nedovoljene komunikacije, še manj pa, da bi take komunikacije v neki drugi zadevi pred sodiščem prve stopnje potekale med izločevanimi sodnicami.Drugi izločitveni razlog, ki ga navaja, namreč, da je nedovoljena komunikacija izločevanih sodnic razvidna iz poziva sodišča njemu kot tožniku z dne 20. 10. 2014, v katerem ga poziva, ali glede na odgovor tožene stranke na tožbo še vztraja pri tožbi in da naj to sporoči v postavljenem roku, pa tudi ni dokaz o nepristranskosti, temveč le morebitni razlog za uveljavljanje kršitve pravil postopka, kar pa bo lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, če ga bo vložil. |
| Sklep VIII Ips 3/2011 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 23.01.2012 | konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – pogodbena kazen – enaka vrednost vzajemnih dajatev – ničnost – nesorazmerje med predmetoma izpolnitve | Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavke) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev. |
| VSRS sklep in sodba III Ips 71/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 29.09.2015 | osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevek | ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 279/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.02.2015 | izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije | Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o... |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 270/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina | Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 194/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 25.07.2019 | povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije | Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča. |
| VSRS sklep II DoR 6/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.02.2015 | dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - trditev o dejstvih - mnenje | Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi. |
| Sodba in sklep II Ips 523/2008 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 27.10.2011 | izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - dodatna dela - soglasje naročnika - izvedba gradbenih del - odmik od pogodbeno dogovorjenih del | Pri gradbeni pogodbi ima izvajalčevo izpolnitveno ravnanje značilnosti obligacije uspeha. Ne gre torej le za izvajanje gradbenih del, ampak je pomemben šele končni rezultat, ki se ga zaveže doseči in ne točno določena sredstva ali način gradnje. Naročilo vsakršnega dodatnega dela še ne pomeni, da gre za odmik od pogodbeno dogovorjenega. |
| VSRS sklep II Ips 317/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.02.2015 | promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - dvakratna prodaja nepremičnine - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - predhodno vprašanje | Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo... |
| VSRS Sodba IV Ips 64/2014 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 21.10.2014 | zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe | Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval. |
| VSRS sklep II Ips 383/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 16.10.2014 | dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija | Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari. |
| VSRS sodba II Ips 210/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.11.2014 | povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti | Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. |
| Sodba in sklep III Ips 111/2011 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 25.02.2014 | zloraba prevladujočega položaja – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – višina škode | Iz Bele knjige ne izhaja, da v primeru kršitve protimonopolnih pravil tožniku ni treba izkazati škode, temveč zgolj, da je lahko v primeru, če se strogo izvaja načelo točnega izračuna škode, določitev obsega škode izredno težka ali praktično nemogoča. Trditve tožeče stranke pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bilo temu tako tudi v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je namreč podala zelo konkretne trditve o potencialnih prihodkih, vendar pa tega izračuna niti po ugovorih tožene stranke ni pojasnila. |
