Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba in sklep II Ips 228/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2017gradbena pogodba - razveza pogodbe - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - pogodbena kazenUgotovljeno dejansko stanje narekuje presojo, daje v skladu s 470. in 471. členom OZ prišlo do razveze pogodbe. To ima za posledico, da toženca ne moreta uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov - torej zahtevkov za pravilno izpolnitev ali zahtevka za znižanje kupnine.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 183/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.2015družinska pokojnina - starostOdločba z dne 13. 9. 1999 je bila kronološko gledano izdana kasneje in tudi potrjena v sodnem postopku, v katerem je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožnica ni pridobila pravice do družinske pokojnine. Zato se tožnica v tem socialnem sporu ne more uspešno sklicevati na morebitno odločbo z dne 18. 6. 1999 in navedbe v smeri, da odločba obstaja, je pravnomočna in izvršljiva, za odločitev niso pomembne.
VSRS sodba in sklep II Ips 115/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015gospodarska družba - nadzorni svet - odškodninska odgovornost - odgovornost članov nadzornega sveta - odgovornost članov organov upravljanja - povrnitev premoženjske škode - lastna škoda - plačilo terjatveČlan organa vodenja ali nadzora za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati po splošnih predpisih. Če tožnik s tožbo po petem odstavku 285. člena ZGD (sedaj četrtem odstavku 263. člena ZGD-1) zahteva povrnitev svoje lastne škode, njegov zahtevek nima ustrezna materialnopravne podlage v določbah korporacijskega prava. Upnik pa lahko v svojem imenu in za svoj račun zahteva povračilo škode, ki so jo družbi povzročili organi upravljanja in nadzora, in na ta način pride do poplačila svoje terjatve. Pogoj za njegov uspeh je, da poleg svoje terjatve do družbe izkaže še družbino odškodninsko terjatev do članov organa upravljanja ali nadzora.
VSRS sodba in sklep II Ips 104/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.08.2016predkupna pravica - ponudba - vsebina ponudbe - bistveno enaki pogoji - način plačila - rok plačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepis zvočnega posnetka - ugovor - dostop do zvočnega posnetkaČe ni podana vsaj možnost, da bi morebiten drugačen (ustreznejši, popolnejši) prepis lahko vplival na vsebino sodbe (na njeno pravilnost), potem zavrnitev strankine zahteve, naj se ji poleg prepisa izroči tudi zvočni posnetek, ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Da je treba zakonsko določilo o „enakih pogojih“ razlagati kot „bistveno enake pogodje“, izhaja iz samega namena (tudi: telosa, bistva) instituta predkupne pravice. Ta ni v identiteti ponudbe predkupnemu upravičencu na eni in ponudbi (oziroma pogodbi) tretji osebi na drugi strani zaradi identičnosti same po sebi, marveč v enakovrednih pogodbenih bremenih. Ti morajo zagotoviti, da predkupna pravica ni priznana zgolj na papirju, marveč tudi v dejanskem, ekonomskem smislu.
VSRS Sklep in sodba II Ips 185/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninski spor - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - vmesna sodba - načelo ekonomičnosti postopka - izdaja vmesne sodbe - narava vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - formalna pravnomočnost - višina odškodnineVmesna sodba še ne vsebuje perfektnega sodbenega pravnega pravila. Gre za konkretni oblastni pravni akt, ki zajema subjekte razmerja (ti so praviloma navedeni v uvodu odločbe) ter predmet pravnega razmerja, ne pa tudi že konkretiziranih pravic in dolžnosti, kar je sicer ena izmed osrednjih prvin sleherne pravne norme, tudi tiste, ki jo vsebuje sodna odločba. Vmesna sodba zato praviloma tudi nima kakovosti materialne, temveč zgolj formalne pravnomočnosti. Edini namen izdaje vmesne sodbe je udejanjanje načela ekonomičnosti, posebna lastnost pa, da je sodišče ne izda na zahtevek strank (kot velja pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku). Zato vmesna sodba pravno vsebuje zgolj tisto, kar bi sicer molče vseboval ugotovitveni del končne odločbe, izdane v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je predmet v konkretni pravdi. Drugotoženka se je imela možnost o vseh relevantnih prvinah temelja odškodninske odgovornosti izjaviti tako pred sodiščem prve stopnje, kot v postopku z rednimi in...
VSRS Sodba in sklep III Ips 43/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.08.2018prodaja poslovnega deleža - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - ničnost pogodbe - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - materialno procesno vodstvoPogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice. Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba...
VSRS Sodba in Sklep X Ips 282/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijoPravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
VSRS sodba in sklep II Ips 166/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.05.2015povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - obseg povrnitve škode - popolna odškodnina - compensatio lucri cum damno - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba - delna vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - prekluzivni učinek vmesne sodbe - odškodninski spor - razsojena stvar (res iudicata) - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - individualizacija tožbenega zahtevka - vsebinska opredelitev pojavnih oblik škode - enotni denarni znesek, sestavljen iz več delnih zneskov - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - obseg škode - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka po pravnomočnosti vmesne sodbe - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prodaja nepremičnine - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - zmožnost ugotovitve višine odškodnine brez nesorazmernih težav - odločitev po prostem preudarkuVmesna sodba oziroma sodba o kvalitativnem delu ali podlagi (temelju) tožbenega zahtevka je namenjena poenostavitvi in pocenitvi pravde, v kateri sta sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP). Zakonski namen vmesne sodbe (ekonomičnost) zagotavlja njen prekluzivni učinek: v postopku odločanja o znesku je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala. Vmesno sodbo je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Ker se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tudi če nekatera izmed teh dejstev niso navedena, je s pravnomočnostjo vmesne sodbe sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v...
VSRS Sodba in sklep II Ips 16/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.07.2017varstvo avtorskih pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - prenos materialne avtorske pravice - avtorsko delo iz delovnega razmerja - posest avtorskega dela - druge pravice avtorja - pravica dostopa in izročitve - uporaba avtorskega delaOdločitev sodišča prve in druge stopnje glede tožbenega zahtevka na sklenitev dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katerega mora tožena stranka od tožeče stranke odkupiti materialne avtorske pravice na avtorskih delih, navedenih v tožbenem zahtevku, temelji na stališču, da toženke v sklenitev takšnega pravnega posla ni mogoče prisiliti, ker ji materialno pravo takšne obveznosti ne nalaga. Povedano z drugimi besedami: tožnik po materialnem pravu nima pravice od toženke zahtevati, da z njim sklene dogovor s takšno vsebino, kot izhaja iz tožbenega zahtevka.
VSRS Sodba in sklep II Ips 225/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2019vrnitev darila - odpadel nagib - razlogi za revizijo - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodiščaPresoja verodostojnosti in prepričljivosti dokazov je pridržana sodiščema nižjih stopenj. Revident lahko z grajo dokazne ocene uspe le, če izkaže, da ima takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Skrajni primeri take dokazne ocene bi lahko pomenili kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. Hkrati mora biti tudi logično vzdržna, razumna in dosledna.
Sklep I Up 512/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2013elektronske komunikacije - pritožba – stranska udeleženka – položaj stranke – pravni interes – procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 – sodelovanje v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbePredhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti je pogoj za aktivno legitimacijo in vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano o glavni stvari.
VSRS Sklep I Kp 59331/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2019relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornostiSodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP. V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2020Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - iura novit curia - dopuščena revizija - izpodbojna pravna domnevaKer Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo. Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi...
VSRS sodba VIII Ips 87/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - datum prenehanja delovnega razmerja - kasnejša odjava iz zavarovanjaSindikat je nasprotoval izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta pa je zahtevala zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi ter nato v sodnem postopku uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi in predlagala izdajo začasne odredbe. V takšnem primeru se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (85. člen ZDR), kar pomeni do pravnomočne odločitve sodišča o tem. Jasno je tudi, da lahko posledice takšne odločitve za stranki nastopijo šele po tem, ko se seznanita s takšno odločbo.
VSRS sodba II Ips 239/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2014poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - jugoslovansko državljanstvo - državljan Avstrije - opustitev vložitve pritožbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve - sprememba sodne prakse - priče - zaslišanje prič - pisna izjava priče - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - denacionalizacijski upravičenecIzjava prvotne tožnice F. F. je v odločbi sodišča druge stopnje sicer zmotno obravnavana kot izjava priče iz 236.a člena ZPP, saj gre za izjavo pravdne stranke, za katero določba ne velja. Prestroga je zahteva, izražena v reviziji, po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih sprememb sodne prakse s strani Ustavnega sodišča. Skrbnost ravnanja prvega toženca se presoja v času, ko bi prvi toženec še lahko vložil pritožbo zoper zavrnilni odločbi.
VSRS sodba II Ips 37/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.11.2014povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zvezaDržava je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
VSRS Sodba VIII Ips 125/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernostiIzvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
VSRS Sodba II Ips 168/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.09.2017povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - enotna odškodnina - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbeČe zahtevek za plačilo več oblik nepremoženjske škode ni jasno opredeljen, gre za (nerazumljivo) nepopolno tožbo. Tožniki so bili pozvani k popravi tožbe v okviru materialnega procesnega vodstva in ne (kot bi bilo pravilno) v skladu z določbo 108. člena ZPP. Vendar so oškodovanci vztrajali pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev lahko samo ločilo posamezne oblike nepremoženjske škode. Enoosebna družba je kljub svoji lastnosti, da je sredstva za njeno ustanovitev prispeval zgolj en družbenik, gospodarska družba, ki z vpisom v sodni register pridobi svojo samostojno pravno subjektiviteto (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Pravna subjektiviteta družbe je strogo...
VSRS Sodba II Ips 117/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaIzpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
VSRS Sklep II DoR 141/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2017dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnineRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.

Izberi vse|Izvozi izbrane