| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sodba II Ips 17/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 29.10.2015 | povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - smrt pacienta - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključitev odgovornosti | Ker je bilo ugotovljeno, da je škoda z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov, nastala zaradi vzroka, ki ne izvira iz toženčeve sfere (napredovane koronarne bolezni), je odškodninska odgovornost toženca izključena. |
| VSRS sodba III Ips 22/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 28.10.2015 | dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - pravne napake - odgovornost za pravne napake - odgovornost komisionarja za pravne napake - pridobitev lastninske pravice od nelastnika | Védenje druge pogodbe stranke o sklenjeni komisijski pogodbi oziroma osebi komitenta, na katerega se sklicuje revident, na pravno naravo razmerja med komisionarjem in tretjo osebo ne vpliva. |
| VSRS sodba VIII Ips 166/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 27.10.2015 | institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičenca | Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka. |
| VSRS sodba VIII Ips 255/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 22.12.2015 | institucionalno varstvo - upravičenci - doplačilo - izračun cen | Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka. |
| VSRS sodba VIII Ips 299/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 09.02.2016 | institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičenca | Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka. |
| VSRS Sodba VIII Ips 165/2016 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 20.12.2016 | ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dela - novo sklenjeno pogodbeno razmerje | Ker med strankama od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 ni obstajalo (pogodbeno) razmerje, oziroma je prejšnje (takrat še pogodbeno) razmerje v tem času celo prenehalo na predlog tožnika, v odsotnosti tega razmerja ne more biti uspešen zahtevek za ugotovitev obstoja takšnega razmerja kot delovnega razmerja.Če bi tožnik po prekinitvi in po novo sklenjeni pogodbi hotel tudi v krajšem obdobju (od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 in kasneje) uspeti z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, bi moral postaviti poseben zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ta čas, in sicer v tridesetih dneh po prenehanju tega razmerja ter zatrjevati in dokazovati, da je imelo tudi to novo sklenjeno kratkotrajno razmerje vse elemente delovnega razmerja.Tožnik sicer utemeljeno navaja, da mu ni bilo treba postaviti še posebnega zahtevka za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 10. 2014 ali 31. 3. 2015 dalje. |
| Sodba XI Ips 8021/2011-323 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 27.07.2011 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – opravljanje gospodarske dejavnosti – gospodarska dejavnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa | Gospodarsko dejavnost kot zakonski znak je treba razumeti široko - ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb. |
| Sodba in sklep III Ips 134/2009 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 22.01.2013 | pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok - | Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku. |
| Sodba in sklep III Ips 101/2009 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 23.10.2012 | zakupna pogodba – najemna pogodba – lastninska pravica zakupodajalca – lastninska pravica najemodajalca – povrnitev premoženjske škode - odškodnina – stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost – nasprotje o odločilnih dejstvih | Nasprotovanje med vsebino vlog pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge ni bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obravnava protispisnost oziroma nasprotje o odločilnih dejstvih, ima namreč v mislih dokazne listine, ne pa vlog pravdnih strank.Za nastanek veljavne zakupne pogodbe ni potrebno, da bi imel zakupodajalec na predmetu zakupa lastninsko pravico oziroma pravico uporabe. |
| VSRS Sklep II Ips 10/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 11.05.2017 | dovoljenost revizije - delitev skupnega premoženja - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije | Zavrženje revizije zaradi nedoseganja revizijskega praga za primarni zahtevek in zaradi nenavedbe vrednosti spornega predmeta za podredni zahtevek. |
| VSRS sklep II Ips 178/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 21.01.2016 | pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe | Določba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati. |
| VSRS sodba II Ips 186/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 01.10.2015 | povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - varovanje zdravja - inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili | V obravnavani zadevi ni podana odškodninska odgovornost države.
Ustna prepoved prodaje produktov, dokler tožnik ne predloži ustreznih analiz in izkaže, da so živila primerna za promet, ne predstavlja toženkinega protipravnega ravnanja, saj je bila izrečena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ker tožnik ob prvem inšpekcijskem pregledu ni predložil dokazil, da tri sporne pijače ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, kot tudi ne poročil o izvršenih analizah.
Prav tako ne predstavlja protipravnega, nedopustnega dejanja toženke izdaja pisne upravne odločbe, saj je bilo z odločbo prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo prepovedano po samem zakonu. Tožnika je zavezovala (vsebinsko) enaka zakonska prepoved in mu ni bila prepovedana uporaba konkretne esence, pač pa (splošna) uporaba prepovedanih substanc. Tudi mu z odločbo ni bilo prepovedano dodajanje kateregakoli (niti konkretnega) eteričnega olja konoplje, s čimer bi mu bila onemogočena... |
| Sklep in sodba III Ips 109/2011 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 28.02.2012 | ničnost – lastne delnice – vrnitev prepovedanih plačil – obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - posebni, samostojni vrnitveni zahtevek korporacijskopravne narave | Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj. |
| Sklep X Ips 545/2005 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 18.06.2009 | revizija tožena stranka – odprava odločbe tožene stranke – vrnitev v nov postopek – pravni interes - zavrženje | Kadar je s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije, kajti tožena stranka (revident) ima v ponovljenem postopku položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 297/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 16.11.2017 | povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - odškodninski zahtevek - verzija - prekluzija - sprememba tožbe - identiteta tožbenega zahtevka - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta | Če stranka med postopkom poda nove trditve in to takšne, ki predstavljajo podlago drugega (drugačnega) zahtevka, kakor je bil uveljavljan s prvotno tožbo, tedaj ga sodišče več ne presoja v luči reševanja prvotnega zahtevka, marveč mora položaj reševati v skladu s pravili o spremembi tožbe. Povedano drugače: procesnega gradiva, ki predstavlja tako predrugačeno identiteto zahtevka, ni mogoče (in dopustno) reševati z uporabo pravil v prekluziji, marveč je treba najprej razjasniti, za kakšno inačico spremembe tožbe gre (se pravi: ali stranka uveljavlja nov zahtevek poleg ali namesto prvotnega zahtevka), nato pa je sodišče o predlagani spremembi tožbe dolžno procesno odločati. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 95/2016-3 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 28.11.2017 | odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odložni pogoj | Tožena stranka je pri sklenitvi Pogodbe soglašala le s prevzemom tistih terjatev, ki jih dolžnica A., d. d., ne more izpodbijati (ki torej niso sporne), in še to pod pogojem, da bo tožena stranka te terjatve lahko pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. (Odložni) pogoj za veljavnost pravnega posla se tako ni uresničil, kar posledično pomeni, da terjatev B., d. o. o., ni bila prenesena v premoženjsko sfero tožene stranke. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 330/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 06.12.2018 | nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost glavnega izvajalca - podizvajalci - opustitev - uporaba tehnično neustreznega orodja - soprispevek - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - odškodnina v obliki denarne rente - normalen tek stvari - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije zoper sklep | Vrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa.
Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka.
Presoja višine nepremoženjske škode. |
| VSRS sodba III Ips 121/2014 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 29.03.2016 | neveljavnost pogodbe - ničnost - ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - poslovna odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - pogodbene zamudne obresti - predhodno vprašanje - arbitražni sporazum | V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki. |
| VSRS sodba II Ips 159/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 25.09.2014 | prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - stvarne napake motornega vozila - konstrukcijska napaka - vrnitev danega - vrnitev kupnine - garancija - obseg garancije - dodatna garancija - naknadna garancija - brezhibno delovanje stvari - zavrnitev prošnje za preložitev naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - obvestitev drugega o pravdi - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - zavrnitev vprašanj izvedencu | Garancija se nanaša na posamezne dele vozila (med drugim tudi za elektronski sistem vozila), alternator oziroma generator pa spada v sklop elektronskega sistema. Ker neustrezni alternator oziroma generator povzroča pogoste okvare drugih bistvenih delov avtomobila, zaradi česar je občasno prihajalo in prihaja do popolne neuporabnosti vozila, ni relevantno, da na alternatorju oziroma generatorju doslej ni bilo nobenih posegov. Tožnikov zahtevek je utemeljen po 504. členu ZOR v zvezi s 502. členom ZOR. Pritožbeno sodišče je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje drugače razlagalo garancijsko izjavo kot enostranski pravni posel, torej je obravnavalo pravno vprašanje, ne pa spreminjalo dejansko stanje. |
| VSRS Sodba XI Ips 22460/2015-242 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 07.01.2016 | pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo enakosti - predlog za podaljšanje pripora - pravica do izjave - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi | Zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave in 16. člen ZKP) je v primeru, ko je državni tožilec ob vložitvi obtožnice predlagal podaljšanje pripora, treba obdolžencu oziroma njegovi obrambi omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze. |
