Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7179cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I Up 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklepDoločba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
VSRS Sodba VIII Ips 164/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.03.2019poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomočSodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
VSRS Sodba in sklep III Ips 137/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2017najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - aktivno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeZakon ne daje upniku podlage, da bi lahko v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo uveljavljal zgolj pogodbeno kazen zaradi zamude, ne da bi kumulativno uveljavljal tudi izpolnitveni zahtevek. Dopustitev takšnega (samostojnega) zahtevka bi namreč spremenila naravo pogodbene kazni v primeru, ko je po zapadlosti obveznosti izpolnitev postala nemogoča ali v primerih, ko je izpolnitvena obveznost dolžnika prenehala na podlagi zakona ali na podlagi odstopnega upravičenja upnika. Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je zato treba razlagati tako, da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v naslednjih primerih: (1.) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali (2.) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek. Stranke pogodbe lahko skupen poslovni namen uresničijo tudi tako, da obligacijsko razmerje oblikujejo z uporabo ustrezne kombinacije (odložnih) pogojev in rokov.
VSRS sodba II Ips 281/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strahPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSRS Sodba VIII Ips 39/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.10.2016pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen časPri presoji ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, kršitev zahteve, da takšna pogodba vsebuje razlog za sklenitev, ne more imeti enake teže, kot če pogodba o zaposlitvi nima katere od preostalih bistvenih sestavin iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1, kot je na primer istočasno uzakonjena zahteva, da mora pogodbo o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je dopustna le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Glede na takšen značaj pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razumljiva zakonska zahteva, da je tak dopusten razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden že v sami pogodbi o zaposlitvi. Opustitev navedbe takšnega razloga v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar ga ni mogoče ugotoviti že iz same pogodbe, posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi...
VSRS sodba II Ips 312/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnineRevizijsko sodišče ocenjuje, da odmerjena odškodnina ni primerljiva z odškodninami za škodo v podobnih primerih in kot taka ne ustreza načelu objektivne pogojenosti, ki ga morajo sodišča zasledovati pri odmerjanju odškodnine.
VSRS Sodba VIII Ips 16/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizijaV primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
VSRS Sklep I Up 278/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017vročilnica - javna listinaVročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti šele ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje.
VSRS sodba in sklep II Ips 283/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.02.2015denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - uporabninaV sodni praksi je glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Eden od načinov ugotavljanja te koristi je najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec.Upoštevanja hipotetičnih stroškov, ki bi nastajali upravičencu zaradi lastninske pravice na nepremičnini, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 60/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.03.2017prodajna pogodba - nepremičnina - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščemZa določitev obsega pravice uporabe (funkcionalnega zemljišča) za objekte, ki se gradijo, je ob pravni podlagi, s katero se prenese pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo, treba upoštevati (še) prostorske izvedbene akte.
VSRS Sodba in sklep II Ips 340/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.01.2018načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - zaslišanje pravdne stranke - zloraba procesnih pravic - odškodninska odgovornostPravico stranke do izjave v postopku (pravica do obojestranskega zaslišanja oziroma kontradiktornosti pravdnega postopka) je treba razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene. V skladu z določbo 11. člena ZPP predstavlja zlorabo procesnih pravic uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Predpostavka tega pravnega standarda je dolozno ravnanje, torej izkaz takšnega subjektivnega ravnanja enega od udeležencev postopka, ki pomeni uveljavljanje oziroma izvrševanje sodnega varstva z izključnim ali vsaj pretežnim namenom škodovati drugi stranki oziroma namensko (voljno) ravnati v nasprotju z omenjenimi etičnimi načeli oziroma vrednotami. Nevestnost, ki se kaže v malomarnosti, kot je na primer lahko tudi zmotna presoja utemeljenosti lastnega tožbenega zahtevka ali pa neutemeljenosti nasprotnikovega zahtevka, sama po sebi ni zloraba procesnih pravic.
VSRS Sodba in sklep II Ips 239/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.02.2019posojilna pogodba - ničnost pravnega posla - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - nujno sosporništvo - izbrisna tožba - ne bis in idem - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnostiPri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari....
Sodba in sklep VIII Ips 367/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.02.2011ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba – obnova postopka – plačilo neizplačanih zneskov za nazajZPIZ-1 ponovne odmere pokojnine ne ureja in zato tudi ne določa, od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena pokojnina. Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožniku na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 7. 2006 dalje (glede na vložitev tožnikovega predloga dne 2. 6. 2006) ni ravnala nezakonito.
VSRS sodba II Ips 70/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014povrnitev premoženjske škode - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost - stečina - opustitev dolžnega ravnanja - obrnjeno dokazno breme - načelo dispozitivnosti - priznanje dejstevGlede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).
VSRS sodba VIII Ips 31/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.09.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - - protipravnost - krivda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihBistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Tudi utemeljeni revizijski ugovori, ki se nanašajo na le enega od elementov odškodninskega delikta (v konkretni zadevi vprašanje vzročne zveze), sami po sebi, ob ugotovitvah, da ne obstajajo drugi elementi odškodninske obveznosti, ne bi mogli vplivati na zakonitost končne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Že če eden od elementov odškodninskega delikta ni podan, ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti.
VSRS sodba II Ips 123/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - razpolaganje tretjega - dobroverna pridobitev nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigoPrepoved iz 88. člena ZDen zajema vsako razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev. Da je prepoved iz prvega odstavka 88. člena ZDen naslovljena na denacionalizacijskega zavezanca in njegovega sopogodbenika v praksi Vrhovnega sodišča ni bilo nikoli sporno. Določbe 88. člena ZDen ne dopuščajo razlage, po kateri bi bil ničen le prvi pravni posel, ki pomeni razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, medtem ko nadaljnji pravni posli ne bi bili nični oziroma naj bi se ničnost ne raztezala na nadaljnja razpolaganja s premoženjem. Zakon namreč prepoveduje vsako razpolaganje in le ob takem razumevanju njegovega besedila so lahko ustrezno zavarovani interesi denacionalizacijskih upravičencev.
VSRS sodba VIII Ips 310/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2016denarna socialna pomoč - vračilo prejete pomoči - razveljavitev odločbe - izredno pravno sredstvo - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomočiDoločba 46. člena ZSVarPre temelji na pooblastilu iz 158. člena URS o tem, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, in po postopku, določenih z zakonom. Določba 46. člena ZSVarPre je v razmerju do določb ZUP o izrednih pravnih sredstvih specialna in v celoti zadošča, da pristojni organ (v konkretnem primeru CSD) lahko odpravi ali razveljavi svojo prejšnjo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči, če je upravičenec za isto obdobje prejemal lastne dohodke, ki presegajo odobreno denarno socialno pomoč in da z novo odločbo odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči za navedeno obdobje. Za odpravo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe in izdajo nove CSD zato ni potreboval še dodatne pravne podlage v določbah ZUP o izrednih pravnih sredstvih.
VSRS sodba II Ips 5/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2016krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - rovokopač - vzpenjanje na delovni stroj v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazni standard - dokazno breme - preskakovanje pravnih sredstev - pravila o dokaznem bremenu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGraja uporabe prenizkega dokaznega standarda s strani prvostopenjskega sodišča pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato bi jo tožnika v reviziji lahko uveljavljala le, če bi tako ravnala že v pritožbi.Sodišči nižjih stopenj sta po eni strani upoštevali, da toženca za škodo od nevarne stvari oziroma dejavnosti odgovarjata objektivno in da sta ravnala tudi krivdno, saj nista poskrbela za ustrezno zavarovanje delovišča in postavitev rovokopača, po drugi strani pa tudi, da je tožnik pomembno prispeval k nastanku nezgode, saj se je povzpel na rovokopač, ko je ta obratoval, čeprav je vedel, da tega ne sme storiti, pri tem pa je nehote premaknil ročico menjalnika, zaradi česar je prišlo do nesreče. Presoje sodišč nižjih stopenj, ki sta tožnikov prispevek v okoliščinah konkretnega primera ocenila v višini 50 %,...
VSRS sodba II Ips 233/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti - pogodbene obresti - zamudne obresti - kdaj obresti prenehajo teči - prepoved ultra alterum tantum - zastaranje terjatev - občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - obrestne obresti - prepoved anatocizmaV skladu z ustaljeno sodno prakso je procesni standard obrazloženosti sodišča druge stopnje nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Zato tudi ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe in tudi ni pomembno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in končno zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo.Določba 376. člena OZ2 (prepoved ultra alterum tantum) je bila v izpodbijani sodbi uporabljena tako, kot se glasi; sodišči prve in druge stopnje sta v skladu z navedeno povsem jasno zakonsko določbo, ki ne dopušča nobene drugačne pomenske razlage kot izhaja iz jezikovne analize povzetka besedila določbe, pravilno poudarili, da obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico, tudi v primerih, kakršen je sporni,...

Izberi vse|Izvozi izbrane