Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7098cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 61/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.01.2018prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnostRazlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
VSRS Sodba II Ips 41/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - overjena izjava - izpolnitev tretjemu - neizpolnitev pogodbe - dolžna skrbnost kupca - ponudba - konkludentni sprejem ponudbe - vrnitveni zahtevek - kondikcija - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - odškodninski zahtevek - stečaj pravdne stranke - prekinitev postopkaKljučna je dejanska ugotovitev, da je bila kupnina plačana v skladu s pogodbeno vsebino, dogovorjeno v prodajni pogodbi in overjeni izjavi prodajalke z dne 10. 9. 2008. Nasprotje med navodilom o plačilu in ugotovitvijo v izjavi, da je bila kupnina s strani toženke že plačana, ob dejstvu, da plačilo izvira iz sfere toženke - kupca, ne pa prodajalca, ne zmanjšuje verodostojnosti izjave prodajalke. V skladu z 280. členom OZ sme dolžnik obveznost izpolniti tudi osebi, ki jo je določil sam upnik.
VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.06.2020dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - davčni postopek - pravnomočna odmerna odločba - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo - očitna napaka - razlaga zakona - napačno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - ravnanje zavezanca - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaZ uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 je mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe (tudi) zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v očitnem nasprotju s podatki iz uradnih oziroma javnih evidenc, ki so dostopne davčnemu organu, saj to šteje za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo odmerne odločbe. "Očitnost" se nanaša (tudi) na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke...
VSRS sodba in sklep II Ips 288/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.05.2016dejansko stanje - dejstva - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dovoljenost revizije - odškodninski zahtevek - vrednost spornega predmeta - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - renta - zavarovalna vsota - plačilo odškodnine - višina zavarovalne vsoteSistem prekluzij po ZPP je prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem (v smislu, da se z razvojem pravde pogosto pokažejo in odkrijejo novi vidiki, ki zahtevajo reakcijo z navedbo novih dejstev in dokazov). Razmerje med določbama 286. in 286.a členom ZPP je v njunem medsebojnem dopolnjevanju.Tožena stranka je tožniku plačala določen znesek odškodnine med pravdnim postopkom. Čeprav sicer smisel določb o prekluziji kaže na zahtevo po navajanju tudi takšnih dejstev takoj, ko nastanejo, vendarle ni razlogov, da jih sodišče ne bi upoštevalo pod pogoji iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je enostavno razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice. Ugovor omejene zavarovalne vsote je odvisen od višine tožbenega zahtevka in procesno...
VSRS sodba II Ips 75/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2014dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - rok za priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanjeZavzemanje revidentke, da bi morala biti za obstoj dobrovernosti priposestvovalke stvarna služnost tudi vpisana v zemljiški knjigi, torej, da bi moralo biti predhodno izdano tudi ustrezno pisno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni materialnopravno zmotno odrekanje možnosti zunajknjižnega priposestvovanja tako na podlagi prej veljavne določbe prvega odstavka 54. člena ZTLR, ki ni ločila med pravim in nepravim priposestvovanjem, kot na podlagi od 1. 1. 2003 veljavnega prvega odstavka 217. člena SPZ, ki je to ločitev opravil in pri pravem - dobrovernem priposestvovanju skrajšal priposestvovalno dobo na deset let, pri nepravem priposestvovanju pa ohranil prejšnjo dvajsetletno priposestvovalno dobo. Bistveno je, da se je priposestvovalka lahko oprla na dogovor z občino o ustanovitvi služnostne pravice in o njenem vpisu v zemljiško knjigo in da je pot, ki se je zakoličila oziroma vzpostavila ob soglasju občine, nemoteno uporabljala in vzdrževala v teku priposestvovalne dobe,...
Sklep I Kp 1/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.03.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položajSpravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 63/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.10.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - variabilni stroški - količinski popust - rabat - nastanek škode - trditveno bremeIzgubljeni dobiček je obligacijskopravna kategorija, ki se izračuna kot razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.Tožeča stranka je seznanjena s svojim poslovanjem, zato stroški, ki ji v zvezi z njim nastajajo, sodijo v njeno zaznavno sfero. To pomeni, da bi morala tožeča stranka najprej podati ustrezne trditve o tem, kako je izračunala svoj (vtoževani) izgubljeni dobiček (katere prihodke ter odhodke, skupaj s stroški, je upoštevala ter v kakšni višini) in šele nato bi bil mogoč preizkus takšnega izračuna s sodnim izvedencem.Količinski popust je za kupca obračunska kategorija, ki po naravi stvari ni povezana z nobenimi stroški, zato za kupca predstavlja čisti dobiček.
Sodba in sklep VIII Ips 403/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011javni zavod - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - napačen pravni pouk - procesna predpostavka - notranje varstvo pri delodajalcu - vrnitev v prejšnje stanjeZoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v prejšnje stanje glede postopka izredne odpovedi, je revizija dovoljena. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi med delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnega razmerja. Pritožba, ki jo je zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnik pravilno vložil pri toženi stranki, je glede na smiselno upoštevanje tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZJU pravočasna, če jo je tožnik vložil v roku 8 dni od seznanitve s tem, da je zaradi upoštevanja pravnega pouka tožene stranke napačno uveljavljal direktno sodno varstvo namesto notranjega varstva pri delodajalcu.
VSRS sodba II Ips 243/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2015predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanjuUgotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave. Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“...
Sodba in sklep VIII Ips 168/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.2013odškodninska odgovornost delavca – odškodninska odgovornost direktorja - trditveno in dokazno breme - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnostPrimerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je drugačna in strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1. Izhajajoč prvenstveno iz te določbe je za presojo tudi pomembno, da iz 263. člena ZGD-1 izhaja, da mora ob ustreznih trditvah družbe kot tožeče stranke predpostavljeni povzročitelj škode – toženec (bivši direktor) dokazovati eskulpacijske razloge, torej poštenost in vestnost pri...
VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeDejstvo, da izvedensko mnenje ne potrebuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča. Revizija v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka, ni dovoljena.
VSRS Sodba in Sklep X Ips 460/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.2016dovoljena revizija - nadzor nad opravljanjem dejavnosti kolektivne organizacije - obseg nadzora - odločitev v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega aktaOb odsotnosti konkretnih zakonskih določb je torej treba šteti, da je Uradu RS za intelektualno lastnino pridržan le splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije v smislu nadzora v javnem interesu, ki se izrazi v ukrepih, s katerimi je stranki naložena javnopravna obveznost - uskladitev delovanja z ZASP. Na to ne more imeti nikakršnega vpliva dejstvo, da se na kršitev istih določb ZASP poleg nadzornega organa lahko sklicuje tudi imetnik pravic. Iz tega izvirajoče zahteve, ki jih postavljata kolektivni organizaciji, imajo namreč bistveno različna temelja - prve izvirajo iz oblastvenega razmerja med tožnikom in toženko, ki je vzpostavljeno z upravnim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki ga kolektivni organizaciji izda toženka, druge pa iz prirejenega mandatnega razmerja med tožnikom in imetnikom pravic. Taka delitev nadzora, pri kateri je za zahtevke posameznega člana pristojno sodišče, je sprejeta tudi v pravni teoriji.Za obravnavani primer...
VSRS Sodba in sklep III Ips 28/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.12.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje - plačilo opravljene storitve - plačilo kupnine - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - substanciranje dejanskih navedb - priloge tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev materialne škode - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - informativni dokaz z izvedencem - materialno procesno vodstvoČe Dogovor še vedno velja, ima tožeča stranka kot upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek za izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po Dogovoru. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko Izgubljeni dobiček je mogoče izračunati kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Da je na tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov, je ustaljeno stališče sodne prakse. Dejstva o odhodkih v zvezi s tožničinim poslovanjem niso dejstva, ki bi bila zunaj tožničinega zaznavnega območja, zato v obravnavanem primeru ni podlage za izjemo od načelne prepovedi informativnega dokaza z izvedencem.
VSRS sodba II Ips 229/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.07.2015zastaranje - nastanek terjatve - začetek teka zastaralnega roka - kondikcijska terjatev - pravna narava kondikcijske terjatve - posojilna pogodba - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - kolektivna terjatev - sosporništvo zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacijaO kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, če tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti niti za ničnost pogodbe - kar je predpogoj, da se zave svojih pravic iz naslova ničnosti - in posledično ni mogel vložiti tovrstne kondikcijske tožbe. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
VSRS sodba II Ips 158/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.2016najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - ničnost pogodbe - razlaga pogodbe - obličnost - teorija realizacije - povrnitev vlaganj - poslovodstvo brez naročila - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - zamudna sodbaNajemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Vendar je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Ker je bila najemna pogodba realizirana in so izpolnjeni pogoji iz 58. člena OZ, je veljavna tudi glede nepremičnine, za katero sta se pogodbeni stranki sicer dogovorili, a v pogodbi (pomotoma) ni bila izrecno navedena.
VSRS sodba III Ips 64/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.02.2016gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodiščeKer druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače. Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev. Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo. V zvezi z...
VSRS Sodba X Ips 389/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2016dovoljena revizija - ocena verjetne davčne osnove - obseg revizijske presoje - metoda cenitve - statistični vzorec - sklicevanje na tožbene navedbeRevidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
VSRS Sodba VIII Ips 167/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v slovenijiPojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.
Sklep I Up 216/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2012oddaja javnih površin za izvedbo javne prireditve – akt poslovanja občine – stranka v postopku – poseg v pravice ali pravne koristi – zavrženje tožbeAkt o oddaji javnih površin za namen javne prireditve je akt poslovanja občine. Zakon tretjim osebam ne daje pravice sodelovanja pri sprejemu takšnega akta, zato z zavrženjem zahteve za udeležbo v postopku sprejemanja akta poslovanja, ki ni upravna ali druga javnopravna zadeva, ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali pravno korist, ki bi jo lahko tožnik varoval v upravnem sporu.
Sklep I Up 564/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.02.2012pritožba – zavrnitev pritožbe – izločitev sodnika – odklonilni razlog – videz nepristranskosti – dvom v nepristranskost sodnika – upravičen dvom – pravno stališče sodnika v strokovnem člankuPo presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki jih zatrjuje pritožnica (pobuda pritožnice za opravo službenega nadzora in izraženo mnenje v strokovnem članku), ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne, da bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom v nepristranskost izločevanega sodnika oziroma bi kljub siceršnji javni odmevnosti v zvezi s pobudo za službeni nadzor izločevanega sodnika objektivno okrnile videz nepristranskosti sodišča.

Izberi vse|Izvozi izbrane