<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 25/97
ECLI:SI:VSRS:1997:VIII.IPS.25.97

Evidenčna številka:VS30440
Datum odločbe:10.06.1997
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:preplačilo pokojnine - pismena pripoznava zastarane obveznosti

Jedro

Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli ponovno teči šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Zato je pritožbeno sodišče upravičeno zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano odločbo ugodilo tožnikovemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki preplačilo pokojnine v znesku 197.466,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.8.1993 dalje do plačila, v 15. dneh pod izvršbo.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je toženka vložila pravočasno revizijo smiselno iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V njej je navajala, da pravzaprav s svojim dopisom z dne 3.2.1994 ni pripoznala višine glavnice, da naj se pri odločitvi upošteva delno zastaranje in da naj se ji znesek, ki ga je dolžna vrniti, zniža, ker preplačila ni zakrivila.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožeča stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo izrecno uveljavljane, revidentka pa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti formalno niti vsebinsko ne zatrjuje. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani odločbi ni utemeljeno. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo na podlagi dejanske ugotovitve, na katero je vezano tudi revizijsko sodišče, da je tožena stranka s svojo pisno vlogo, ki jo je tožena stranka prejela 4.2.1994, pripoznala svojo obveznost. Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89) se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli ponovno teči šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Zato je pritožbeno sodišče upravičeno zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno.

Materialno stanje toženke, ki ga ta poudarja v vseh svojih vlogah, niti v pritožbenem niti v revizijskem postopku ne more vplivati na drugačno uporabo materialnega prava, kot je bilo uporabljeno v tem primeru. Dogovor o obročnem odplačevanju dolgovanega zneska ali o odpisu dolga s strani tožeče stranke ne more biti predmet sodnega odločanja, ampak sporazuma obeh pravdnih strank.

Revizijsko sodišče na podlagi ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč sklepa, da je bila ugoditev tožbenemu zahtevku pravilna in ker ni bilo navajanih takih revizijskih razlogov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti, revizijsko sodišče samo pa ni ugotovilo niti tistih, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP in ZOR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).


Zveza:

ZOR člen 366.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzk3Mw==