<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sklep VIII Ips 5/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.5.2018

Evidenčna številka:VS00021749
Datum odločbe:06.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Psp 220/2017
Datum odločbe II.stopnje:07.09.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine

Jedro

Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, je po izdaji odločbe o priznanju te pravice varovana in obstoji le, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje (časovne meje pravnomočnosti).

Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 18. 9. 2015 in 15. 1. 2016 in toženi stranki naložilo povrniti stroške postopka tožnice. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama odločila, da mora tožnica zaradi zaposlitve v Republiki Avstriji od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014 vrniti preveč izplačano starostno pokojnino in letni dodatek. Sodišče je presodilo, da se je tožena stranka v obrazložitvi neutemeljeno sklicevala na svoji odločbi o ustaviti izplačevanja pokojnine za isto obdobje za nazaj z dne 2. 4. 2015 in 31. 8. 2015. Ti odločbi sta bili v socialnem sporu odpravljeni, zato ni več pravne podlage za vrnitveni zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je bila tožnici izplačana pokojnina na podlagi odločbe tožene stranke o priznanju pravice do pokojnine z dne 22. 11. 2011. Zato podlaga za izplačilo ni odpadla, niti ne gre za položaj, ko se pravna podlaga ni uresničila.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom VIII DoR 87/2017 z dne 26. 10. 2017 dopustilo vprašanje glede obstoja pravne podlage za vrnitev preveč izplačane starostne pokojnine in letnega dodatka.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila dopuščeno revizijo. Navaja, da obstoji pravna podlaga za vrnitveni zahtevek tudi v primeru, če je odločba o ustavitvi izplačila dajatve odpravljena. Določba 194. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je neposredna pravna podlaga za izdajo odločbe o preplačilu in uporabe pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev. Ključna je ugotovitev, da je bila tožeča stranka dejansko vključena v pokojninsko zavarovanje v Republiki Avstriji.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. V skladu s prvim odstavkom 194. člena ZPIZ-2 mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Po določbi tretjega odstavka istega člena zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno.

9. Tožnici je bila priznana pravica do starostne pokojnine z odločbo tožene stranke z dne 22. 11. 2011 od 23. 5. 2011 dalje. Tožena stranka je za več obdobij med 1. 6. 2011 do 30. 6. 2014 ustavila izplačevanje starostne pokojnine in odločila, da bo o ugotovitvi morebitnega preplačila izdala posebno odločbo. Navedeni odločbi sta bili v drugem socialnem sporu odpravljeni (prvostopenjska sodba XI Ps 1474/2015 z dne 6. 7. 2016 v zvezi z drugostopenjsko sodbo Psp 472/2016 z dne 19. 1. 2017). Tožena stranka je izdala odločbi z dne 18. 9. 2015 in 15. 1. 2016, s katerima je ugotovila, da je bila tožnici preveč izplačana pokojnina in letni dodatek v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014 in da mora preplačilo v višini 1.258,91 EUR vrniti.

10. Sodišči nižjih stopenj sta po presoji revizijskega sodišča neutemeljeno ugodili tožbenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb, ker naj zaradi odprave odločb o ustavitvi izplačevanja pokojnine za nazaj ne bi bilo več pravne podlage za vrnitveni zahtevek oziroma, ker naj bi za izplačilo pokojnine obstajala pravna podlaga v pravnomočni odločbi o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 11. 2011.

11. Pravilno je sicer stališče sodišč nižjih stopenj, da bi zgolj sklicevanje na odločbi o ustavitvi izplačevanja prejemka za nazaj, ki sta bili v socialnem sporu celo odpravljeni, ne predstavljalo temelja za vrnitveni zahtevek. Vendar v izpodbijanih odločbah tožene stranke kot podlaga za vrnitveni zahtevek nista bili navedeni le odločbi o ustavitvi izplačevanja pokojnine za nazaj, temveč je bilo povsem jasno navedeno tudi, da mora tožnica vrniti preplačilo zaradi zaposlitve v Avstriji. V skladu z veljavno pravno ureditvijo namreč obvezno zavarovanje za primer starosti (v obravnavani zadevi je to zaposlitev v tujini) izključuje upravičenost do prejemkov iz zavarovanja iz tega naslova. Ker je tožena stranka dejstvo zaposlitve v tujini navedla že v izpodbijanih odločbah ter ga zatrjevala in dokazovala tudi v tem sporu, bi morali sodišči nižjih stopenj preveriti tudi to dejansko in pravno podlago za vrnitveni zahtevek tožene stranke, kar nista storili. Dejansko stanje v tem delu še ni bilo ugotovljeno zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča.

12. Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, je po izdaji odločbe o priznanju te pravice varovana in obstoji le, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje (časovne meje pravnomočnosti). Če so dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o pravici - torej pri prvotnem odločanju o njej po naravi stvari še niso mogle biti predmet obravnavanja, in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati pravice. Ta mu v tem spremenjenem dejanskem in pravnem obsegu namreč sploh ni bila priznana s prvotno odločbo o priznanju pravice. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.

13. Glede na navedeno in v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 194
Datum zadnje spremembe:
29.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4MDMy