<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 61/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.61.2015

Evidenčna številka:VS0017666
Datum odločbe:22.04.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 685/2014
Senat:Janez Vlaj (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), Karmen Iglič Stroligo
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera

Jedro

Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o (ne)obstoju dobre vere tožnikov v zvezi s priposestvovanjem sporne nepremičnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o (ne)obstoju dobre vere tožnikov v zvezi s priposestvovanjem sporne nepremičnine.

Obrazložitev

1. Tožniki so s tožbo uveljavljali ugotovitev njihove lastninske pravice na parceli številka 1416/3 k. o. G. iz kompleksa zemljišč, ki so jih njihovi pravni predniki leta 1935 kupili od grofa T. Zemljišča so bila nacionalizirana leta 1946 in deloma vrnjena tožnikom v postopku denacionalizacije leta 1992.

2. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da so tožniki priposestvovali sporno nepremičnino, ta pa jim očitno pomotoma ni bila vrnjena z denacionalizacijsko odločbo. Tožniki so ob denacionalizaciji pregledali vsa stara mejna znamenja in prevzeli v posest celotno zemljišče, ki je bilo nacionalizirano njihovim pravnim prednikom.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo toženčevi pritožbi in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Stališče pritožbenega sodišča je, da posest tožnikov ni bila dobroverna, saj so ravnali neskrbno, ker niso preverili ali jim je bilo z denacionalizacijsko odločbo vrnjeno tudi sporno zemljišče.

4. Tožniki v predlogu za dopustitev revizije poudarjajo, da so ob denacionalizaciji prevzeli v posest zemljišče v mejah, kot so bile postavljene pred nacionalizacijo. Zato naj jim ne bi bilo mogoče očitati nedobrovernosti. Odločitev pritožbenega sodišča naj bi bila tudi v nasprotju z odločbami VS RS II Ips 723/2006, II Ips 1019/2007 in II Ips 622/2008. Tožniki v okviru predloga za dopustitev revizije zastavljajo naslednja vprašanja:

- ali je tožečim strankam - denacionalizacijskim upravičencem in njihovim pravnim naslednikom, ki so se ob vrnitvi (leta 1992) v letu 1946 podržavljenega premoženja, o obsegu vrnjenih nepremičnin prepričali na način, da so se v naravi prepričali o obstoju mejnih znamenj in preverili mejna znamenja, ki so v času podržavljenja ločevala njihove nepremičnine, oziroma nepremičnine, ki so bile last njihovih pravnih prednikov, od sosednjih nepremičnin, mogoče očitati neskrbnost, ki preprečuje dobro vero, torej da se dopusti revizija glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o (ne)obstoju dobre vere tožečih strank;

- ali dejstvo, da tožniki niso bili vpisani kot lastniki sporne nepremičnine v zemljiški knjigi ter da sporna nepremičnina na delni denacionalizacijski odločbi, s katero so jim bile vrnjene podržavljene nepremičnine, ni navedena, nepremičnina pa se nahaja znotraj območja (kamnitih znakov), ki je bilo pravnim prednikom tožnikov podržavljeno in so jo zato tožniki po denacionalizaciji upravičeno imeli za svojo, izključuje dobro vero tožnikov;

- kaj konkretno bi morale tožeče stranke leta 1992 kot denacionalizacijski upravičenci ob vrnitvi nepremičnin storiti, da bi zadostili standardu vestnega oziroma skrbnega ravnanja;

- ali je sodišče druge stopnje, s tem, ko je ugotovilo dejansko stanje - odločilno dejstvo, katerega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, o tako ugotovljenem odločilnem dejstvu pa je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami, kršilo načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje ter pravico do pritožbe tožeče stranke.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede v izreku tega sklepa navedenega spornega pravnega vprašanja, ker je ocenilo, da je od odločitve o reviziji mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.(1) V preostalem delu predlogu ni ugodilo, ker za dopustitev revizije niso bili podani pogoji iz 367.a člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.


Zveza:

ZPP člen 367a.
Datum zadnje spremembe:
06.07.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwMjkw