<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 453/2014
ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.453.2014

Evidenčna številka:VS0017561
Datum odločbe:05.03.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 453/2014
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), mag. Rudi Štravs
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - preizkus alkoholiziranosti - namen zavarovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - dokazovanje - predlog za dopustitev revizije

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; ter ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil;

- ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku 27. 7. 2011, in je zato zahtevek po pogodbeni podlagi utemeljen. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval ob vzvratni vožnji (po dovozni nekategorizirani cesti, po kateri poteka javni promet), ko je imel odprta vrata in se je s telesom nagibal navzven. Kljub temu, da je tožnik utrpel telesno poškodbo, policije ni poklical. V ravnanju tožnika ni našlo kakšnih okoliščin, da bi lahko štelo, da se je tožnik zavestno izognil preizkusu alkoholiziranosti in zato ni poklical policije. Poleg tega pa določba, ki zavarovancu nalaga obveznost klicanje policije, ne vsebuje sankcije, zaradi katere ne bi bil upravičen do izplačila odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da iz zavarovalnih pogojev AO-plus in AO izhaja, da zavarovanec izgubi pravice tudi, če po nesreči, v kateri je prišlo do telesne poškodbe, ne pokliče policije. Pravic pa ne izgubi, če dokaže, da ni kriv za nastanek okoliščin, zaradi katerih policija ni bila obveščena. Ocenjuje, da tožnik ni navedel okoliščin, ki bi ga v tem smislu razbremenile izgube zavarovalnih pravic, saj ni zatrjeval, da ni kriv za okoliščino, da o škodnem dogodku ni obvestil policije (npr. da zaradi poškodbe ni bil sposoben klicati policije). Po spremenjeni dokazni oceni izpovedbe tožnika in priče, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da tožnik tudi ni dokazal, da se ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti oziroma da ni vozil pod vplivom alkohola. Dejstvo, da priča ni zaznala zadaha po alkoholu, po oceni pritožbenega sodišča ne dokazuje, da tožnik ni bil alkoholiziran. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ob opustitvi obvestitve policije tožnik ni imel razlogov za izognitev preizkusu alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije predlaga, da se revizija dopusti glede naslednjih vprašanj: (1) ali je z zaslišanjem prič mogoče izpodbiti domnevo alkoholiziranosti v postopkih, v katerih zavarovanec nastopa proti zavarovalnici; (2) ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; (3) ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije. Navaja, da gre za pomembna pravna vprašanja, ki vplivajo na širok krog pravnih subjektov. Gre za vprašanje, ali že opustitev klicanja policije lahko pomeni izgubo zavarovalnih pravic, ne glede na to, ali se je imel zavarovanec namen izogniti preizkusu alkoholiziranosti. Kot pomembno ocenjuje tudi vprašanje, ali sodišče utemeljeno zavrne tožbeni zahtevek, če lahko zavarovanec okoliščine dogodka ocenjuje le s pričami. Toženka ni nasprotovala njegovim trditvam, da ni pil alkohola, oziroma ni trdila nasprotnega. S tem, ko sodišče ni sledilo izpovedbi priče, ki pri tožniku ni zaznala alkoholiziranosti, mu je onemogočilo izpodbijanje domneve alkoholiziranosti, saj na drug način (ker je bil v nesreči udeležen sam) pravno odločilnih dejstev ne more dokazovati. Vrhovno sodišče naj se zato opredeli do vprašanja primernosti dokazov za izpodbijanje domneve alkoholiziranosti. Navaja tudi, da se je toženka ves čas sklicevala le na četrti odstavek 6. člena Splošnih pogojev AO-plus-2/11, ki so v svojem bistvu nepopolna norma, saj za kršitev zavarovančeve obveznosti, da v primeru telesne poškodbe kliče policijo, ne predpisuje nobene sankcije. Sodišče pa je odločilo, da tožnik ni izpolnil zahtev v skladu s tretjim odstavkom 6. člena AO-plus-2/11, ki se nanašajo še na pogoje AO 3-11. Določbe, ki jih je uporabilo sodišče, določajo, da se mora zavarovanec izmakniti preizkusu alkoholiziranosti. Meni, da je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju s sodno prakso, ki za vzpostavitev sankcije poleg opustitve klicanja policije zahteva tudi ugotovitev namena izmakniti se preizkusu alkoholiziranosti (sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Kopru VSK Cp 801/96). Tožena stranka je trdila le, da tožnik ni klical policije, ne pa tudi, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Da opustitve klicanja policije ni mogoče enačiti z izmikanjem ali odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti, pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 344/2006.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).


Zveza:

ZPP člen 7, 212, 339, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
Datum zadnje spremembe:
11.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4MDQ5