<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 35/2012
ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.35.2012

Evidenčna številka:VS0017003
Datum odločbe:19.06.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 1017/2011
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Janez Vlaj
Področje:DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme

Jedro

Glede na dejanske ugotovitve o obsegu toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, ki je bilo vloženo v nakup zemljišča in gradnjo hiše, je toženka uspela dokazati, da je bilo njeno posebno premoženje vir sredstev za pridobitev obravnavane nepremičnine. Dokazno breme o obstoju skupnega premoženja je tako toženka uspela prevaliti nazaj na tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 1.007,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem A. A., roj. 23. 5. 1961, umrlem 18. 5. 2006, nazadnje stanujočem ..., spada 1/2 nepremičnine parc. št. 895/1 k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo tožnikovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da med strankami ni sporno, da sta zapustnik in toženka od 1988 do zapustnikove smrti v letu 2006 živela v izvenzakonski skupnosti ter da je bila v tem času pridobljena obravnavana nepremičnina (kupljeno zemljišče in zgrajena stanovanjska hiša), vendar je bilo tudi ugotovljeno, da so toženka in njena sinova po možu oziroma očetu podedovali premoženje, ki so ga vložili v pridobitev te nepremičnine. Zapustnik in toženka sta v gradnjo hiše vlagala tudi svoje delo, ne pa tudi zaslužka. Kaj oziroma kakšen delež na nepremičnini predstavlja opravljeno delo, bi sodišče lahko ugotovilo le s pomočjo izvedenca. Tožnik je izvedbo tega dokaza sicer predlagal, vendar zanj ni založil predujma, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo. Sicer pa tožnik zapustnikovega dela ni konkretiziral niti ovrednotil, zato ne drži navedba, da izvedenec ni bil potreben.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je toženka hišo gradila skupaj z zapustnikom v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in da so bila glede na te zmotno uporabljena pravila o dokaznem bremenu. Dokazno breme za trditev, da med trajanjem izvenzakonske skupnosti ustvarjeno premoženje ne predstavlja skupnega premoženja, nosi stranka, ki to zatrjuje. Navaja še, da je skladno s sodno prakso treba široko razumeti premoženje, pridobljeno z delom, in sicer v smislu vsakršne pridobitne dejavnosti, vključno s pomočjo, ki si jo dajeta partnerja, ter pomočjo, ki jo dajejo sorodniki in prijatelji in ki je namenjena obema partnerjema, kot na primer gradnja hiše v danem primeru. Razlogi izpodbijane sodbe so v nasprotju sami s sabo, saj je sodišče pritožbo zavrnilo kljub temu, da je ugotovilo, da sporna nepremičnina poleg posebnega premoženja toženke predstavlja tudi skupno premoženje zapustnika in toženke. V zvezi s tem je zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ko je tožniku naložilo dokazovanje z izvedencem. Toženka bi namreč lahko uspela le, če bi dokazala, da nepremičnina v celoti predstavlja njeno posebno premoženje oziroma da je zapustnikov prispevek k navedenemu premoženju zanemarljiv.

4. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik v tej pravdi, na katero je bil napoten s sklepom zapuščinskega sodišča, uveljavlja zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po njegovem pokojnem očetu spada tudi del nepremičnine, pridobljene v času zapustnikove izvenzakonske skupnosti s toženko.

7. Dejansko podlago sodb obeh sodišč nižje stopnje tvorijo naslednje ugotovitve: da sta bila zapustnik in toženka v zunajzakonski skupnosti od leta 1988 do zapustnikove smrti v letu 2006; da je bila letu 1998 kupljeno zemljišče in da je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana toženka; da je bila v letih 2000 in 2001 zgrajena hiša; da so toženka in njena sinova po pokojnem možu oziroma očetu podedovali premoženje v vrednosti 273.376,00 DEM; da je gradnja hiše stala 196.730,00 DEM; da so bila za nakup zemljišča in gradnjo hiše porabljena sredstva, pridobljena s prodajo toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov; da sta zapustnik in toženka v gradnjo hiše vlagala svoje delo ter da so pomagali tudi zapustnikovi sorodniki in prijatelji; zaslužka izvenzakonskih partnerjev nista bila vložena v gradnjo.

8. Revizijske trditve o zmotni uporabi materialnega prava niso utemeljene. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči nižje stopnje pravilno uporabili pravila o materialnem dokaznem bremenu, kot izhajajo iz drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Pri tem sta pravilno izhajali iz procesnega dokaznega bremena, ki ga imajo stranke v postopku. Specifičnost procesnega dokaznega bremena je v tem, da med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi. Po 212. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika(1).

9. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo v danem primeru obravnavano premoženje pridobljeno v času trajanje izvenzakonske skupnosti med zapustnikom in toženko, ima tožnik prav, da trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje, nosi toženka, ki takšno drugačno naravo zatrjuje. V tem primeru gre po vsebini za trditev, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti.(2) Glede na dejanske ugotovitve o obsegu toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, ki je bilo vloženo v nakup zemljišča in gradnjo hiše, pa sta sodišči nižje stopnje presodili, da je toženka uspela dokazati, da je bilo njeno posebno premoženje vir sredstev za pridobitev obravnavane nepremičnine. Dokazno breme o obstoju skupnega premoženja je tako toženka uspela prevaliti nazaj na tožnika. V postopku je bilo sicer ugotovljeno tudi, da je zapustnik s svojimi sorodniki in prijatelji z delom prispeval h gradnji hiše. Upoštevaje ugotovitev, da sta bila nakup zemljišča in gradnja v celoti financirana iz toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, sta nižji sodišči pravilno presodili, da je bilo na tožniku trditveno in dokazno breme o obsegu v gradnjo vloženega dela izvenzakonskih partnerjev ter njunih sorodnikov in prijateljev, kot vira za pridobitev skupnega premoženja. Ker odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik trditvenega in dokaznega bremena o obsegu vloženega dela ni uspel izpolniti, so neutemeljeni tudi s tem povezani revizijski očitki o neskladju med razlogi izpodbijane sodbe.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik z revizijo ni uspel, zato je dolžan toženki povrniti zahtevane stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 1.007,96 EUR (1.800 točk za sestavo odgovora na revizijo in DDV). Tožnik je dolžan plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP). Če tožnik v paricijskem roku svoje obveznosti plačila pravdnih stroškov ne bo izpolnil, bo prišel v zamudo (299. člen OZ) in bo od zamude naprej dolžan toženki plačati še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).

---.---

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 226/2013 z dne 23. 4. 2014.

Op. št. (2): Prim. odločitve Vrhovnega sodišča RS v zadevah II Ips 285/98 z dne 6. 5. 1999 in II Ips 210/2009 z dne 16. 7. 2009.


Zveza:

ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 212.
Datum zadnje spremembe:
10.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5NjQ2