| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS Sklep I Up 265/2017 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 07.02.2018 | dovoljenost tožbe - upravni akt - tožba zaradi molka organa | Ocena državnotožilske službe ni upravni akt, zato je v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.
Tožbo zaradi molka je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar ocena državnotožilske službe ni. |
| Sklep II DoR 248/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 22.12.2011 | odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z naroka | Pogoji za dopustitev revizije niso podani. |
| VSRS Sklep I Up 91/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 30.03.2016 | elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbe | Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor. |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 30/2019 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 08.10.2019 | obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - čista denarna terjatev | Glede na to, da se je ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) zavarovalna doba na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženi stranki štela s povečanjem in da ni bila imenovana posebna komisija za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja, ki bi bila na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pristojna za ugotavljanje, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje, je sodišče kot izhodišče za presojo, ali so tožniki v spornem obdobju izpolnjevali pogoje za poklicno zavarovanje, pravilno upoštevalo prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2. Ta določa, da so delovna mesta, za katera so delodajalci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 se je zavarovalna doba s povečanjem štela vsem delavce, ki so bili... |
| VSRS Sodba XI Ips 62515/2018 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 01.04.2019 | zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudi | O pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla.
Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se... |
| VSRS Sklep II DoR 377/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 17.01.2019 | dopuščena revizija - pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - zastaranje terjatve | Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena OZ glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota. |
| VSRS sklep II DoR 250/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 04.02.2016 | dopuščena revizija - osebnostne pravice - okrnitev svobode - pripor - odškodnina - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka | Revizija se dopusti glede vprašanj ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja in ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo. |
| VSRS Sklep I Up 64/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 13.05.2015 | ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - ni upravni akt | Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča. |
| VSRS sodba in sklep II Ips 415/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 20.10.2014 | dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba | Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 235/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 18.10.2018 | predpogodba - prenehanje veljavnosti predpogodbe - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - nezapadla obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - sporazumna razveza - konkludentna sklenitev sporazuma - skrbnik za poseben primer - neupravičena oseba - tožeča stranka - razrešitev skrbnika za poseben primer - izjava volje - obresti - dopuščena revizija | Nižji sodišči sta zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepravilno presodili, da je bila Predpogodba razvezana oziroma da je tožnica od Predpogodbe enostransko odstopila. Ker Predpogodba še vedno velja, tudi ni pravilna odločitev nižjih sodišč o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po petem odstavku 111. člena OZ in drugem odstavku 382. člena OZ.
Zaključek nižjih sodišč, da je tožnica od Predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve, je v nasprotju s 103. in 105. členom OZ. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je bil rok za sklenitev prodajne pogodbe (torej rok za izpolnitev Predpogodbe) končno določen na 60 dni po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ko bo kupec lahko sklenil prodajno pogodbo z lastniki nepremičnin (torej po zaključku zapuščinskega postopka), in ker sta ugotovili tudi, da ni šlo za fiksno pogodbo v smislu 104. člena OZ (saj izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe), je napačno stališče nižjih... |
| Sklep Dsp 78/2009 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 30.11.2009 | dopustitev revizije – pritožba – odstop od sodne prakse - zavrnitev dokaznega predloga | Sodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga. |
| Sklep II DoR 23/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 25.05.2011 | dopuščena revizija - javna pot – pravni status zemljišča – odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja občine – poškodba pri hoji po stopničasti tlakovani poti | Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so pravilna stališča sodišča druge stopnje, da stopničasta tlakovana pot v gozdu, ki je v solasti občine in fizične osebe, ter ni javno dobro niti ni kategorizirana kot javna pot, predstavlja javno pot v smislu Zakona o javnih cestah, da je prva toženka odgovorna za njeno vzdrževanje in da je delež odgovornosti prve toženke 50%. |
| VSRS Sklep II DoR 363/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 12.01.2017 | predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče | Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani. |
| VSRS Sodba in Sklep X Ips 374/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 15.06.2016 | davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neplačujoč gospodarski subjekt - nakup kmetijskih strojev - oprava storitev - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - nepopolni računi - obvezni podatki na računu - navedba količine in vrste dobavljivega blaga oziroma obsega in vrste opravljenih storitev - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - delna ugoditev reviziji | Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer pravilno izhajalo iz materialnopravnih izhodišč glede ugotavljanja subjektivnega elementa, vendar pa svoje presoje, da je v obravnavani zadevi revident vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, ni ustrezno obrazložilo, zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. |
| VSRS sodba IV Ips 9/2015 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 15.09.2015 | kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve | V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku. Ta prispevek predstavlja a) opustitev dolžnosti seznanitve ter b) opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, ki ga za posamezno področje pravni osebi nalagajo predpisi. Če noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve. |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 198/2015 in VIII Ips 271/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 21.06.2016 | dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezen razlog - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina za nepremoženjsko škodo | Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celoto. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Gre za ustaljeno sodno prakso na podlagi prej veljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna.Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 180/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.08.2014 | sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - odškodnina - enako varstvo pravic - kontradiktornost - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - denacionalizacijski zavezanec - vezanost sodišča na upravni akt - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije - vmesna sodba | Okoliščina, da so materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti, in ne agrarna skupnost, ki ni pravna oseba (2. in 8. člen ZPVAS), ne ovira podelitve sposobnosti biti stranka, saj je ta institut namenjen premostitvi siceršnjega neobstoja pravne sposobnosti določene oblike združevanja v konkretni pravdi (tretji odstavek 76. člena ZPP). Ker revidentka ni uspela izkazati kršitev v zvezi s tožničino (podeljeno) sposobnostjo biti stranka, je predmet presoje v konkretnem primeru stvarna legitimacija njenih članov. Osebi, ki v določenem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati, rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo. Ker se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe, rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 181/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | poslovodna oseba - predčasna razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - nepravilno zavrženje tožbe - odpravnina zaradi razrešitve - bruto ali neto znesek | Tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 14. 12. 2015 na podlagi sklepa nadzornega sveta (slednjega toženka ni izvršila), temveč šele 13. 1. 2016. Toženka zato z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 ni odpovedala delovnega razmerja, ki ga ni bilo več. Nasprotno, tožnikovo delovno razmerje je kljub sklepu z dne 14. 12. 2015 trajalo še naprej in mu je dejansko prenehalo ravno na podlagi odpovedi z dne 19. 12. 2015. Zato je nepravilno stališče sodišč, da za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 tožnik nima pravnega interesa.
Odpravnina v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena za primer predčasne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sicer dogovorjeno za nedoločen čas. Gre za pravico, ki je določena v ZGD-1 kot odmena za predčasno prenehanje poslovodne funkcije, zato tako dogovorjena odpravnina predstavlja korporacijskopravno pravico.
Neutemeljeno je... |
| VSRS Sklep VIII DoR 264/2018-8 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.02.2019 | predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - nadomestilo | Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo glede plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule pravilno uporabljeno. |
| Sklep I Up 113/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 05.06.2014 | tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - tožba stranskega udeleženca - podelitev prve dimnikarske koncesije - postopek po uradni dolžnosti | S tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka.Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo. |
