| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sodba VIII Ips 77/2015 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 27.10.2015 | institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičenca | Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka. |
| VSRS sodba II Ips 247/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine telesne bolečine - opredelitev teže poškodbe - enotnost sodne prakse | Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine. V ta namen Vrhovno sodišče že od 1991 spremlja sodno prakso tako, da evidentira posamezne primere. Ti primeri so predhodno razvrščeni in obdelani, da je uporabnikom sploh omogočena oziroma da jim je omogočena lažja primerjava. Opredelitev teže poškodbe po Fischerju v sodni odločbi ni nujna. Fischerjev sistem (razvrščanje... |
| VSRS Sodba VIII Ips 222/2016 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 07.02.2017 | odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - poskusno delo - nezakonito podaljšanje poskusnega dela - prepozna odpoved pogodbe o zaposlitvi | Ob nezakonitem podaljšanju poskusnega dela je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi prepozna, saj delodajalec lahko delavcu v skladu z določbo četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi le v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela (za katerega ugotovi, da ga delavec ni uspešno opravil), ne pa veliko kasneje.Določitev poskusnega dela v daljšem obdobju kot je predvideno v Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnost v Republiki Sloveniji, predstavlja pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.Ob tem, da se torej skupine zahtevnosti predvsem vežejo tudi na zahtevano izobrazbo in da toženka ne pojasni, v katero skupino zahtevnosti je (po svojih aktih ali sicer) opredelila tožnikovo delovno mesto, če ne v V. skupino, oziroma kakšno obdobje poskusnega dela ima predvideno za tožnikovo delovno mesto ter ob tem, da ni trdila, da je poskusno... |
| VSRS Sodba II Ips 830/2008 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.05.2011 | obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta | Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča. |
| VSRS Sodba II Ips 344/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.10.2017 | prodaja poslovnega deleža - skupni namen pogodbenikov - causa - razveza prodajne pogodbe - spremenjene okoliščine | Sodišči sta ocenili, da je bil skupen namen pogodbenih strank le, da toženca tožniku za dogovorjeno kupnino prodata vsak svoj poslovni delež v višini 20,0005 %. Sodišči sta navedli, da je bilo zapisano, da naj bi toženca od pok. B. B. pridobila še del njegovega poslovnega deleža in da v primeru, če tožniku uspe to realizirati v poslovnem registru, toženca od tožnika ne moreta zahtevati dodatnega plačila, vendar sta ocenili, da toženca nista štela, da je ta okoliščina bistvena zato, da bo namen pogodbe dosežen. Odločili sta tudi, da ekvivalenca dajatev ni porušena, ker je bila kupnina izrecno dogovorjena za delež 20,0005 % in zato morebitna pridobitev ali nepridobitev dodatnega deleža pok. B. B. na višino kupnine glede na vsebino zapisa dogovora v pogodbi ni vplivala.
Sodišče druge stopnje je pravilno presojalo, ali nekorektno ravnanje bivših družbenikov in to, da se je naknadno izkazalo, da so nekatere terjatve neizterljive, lahko predstavlja spremenjene... |
| VSRS Sodba II Ips 54/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.09.2017 | skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje v tujini - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - prodaja skupne nepremičnine - soglasje drugega zakonca | Sodna praksa pravi, da bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti od zakoncev zahtevati, da morajo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja zajeti vse skupno premoženje; da sodišče lahko strankam zagotovi pravno varstvo le na njihovo zahtevo, in sicer v obsegu zahtevka; da pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje ter da lahko tožena stranka glede premoženja, ki ga tožeča stranka s tožbo ni zaobsegla, vloži nasprotno tožbo in na ta način doseže obravnavanje skupnega premoženja kot celote.
Sodna praksa je v času vložitve nasprotne tožbe in odločitve sodišča prve stopnje omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je delitev predlagal, s tem soglašal ali če so obstajale druge posebne okoliščine, na primer, če... |
| Sodba in sklep II Ips 170/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.12.2013 | povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odgovornost države za delo upravnega organa – skrbnost dobrega strokovnjaka - objektivna odgovornost - motorno vozilo - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost | V konkretnem primeru ni šlo za uresničitev tiste abstraktne nevarnosti, zaradi katere je v pravnem redu uveljavljena objektivna odgovornost za nevarno stvar ali nevarno dejavnost, saj vozilo ni bilo uporabljeno in ne namenjeno uporabi v (cestnem) prometu, temveč je bilo uporabljeno zgolj kot športni rekvizit pri izvajanju športne aktivnosti hitrostnega dirkanja na dirkališčih, izključenih iz cestnega prometa. Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno... |
| VSRS Sodba VIII Ips 201/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - odklonitveni razlog | Kljub temu, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga, tožnik sodnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal. S tem je izpolnjen razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD.
ZDR v drugem odstavku 114. člena izrecno določa, da posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo ne velja zgolj v primeru, če delavec minimalne pogoje za starostno pokojnino pridobi v času prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ne katerekoli druge pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, npr. pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 68. členu ZUTD. |
| VSRS Sodba II Ips 142/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 17.05.2018 | povrnitev škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih polic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - opozorilo na posledice izostanka z naroka - odsotnost z naroka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - pomoč prava neuki stranki - dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopuščena revizija | Toženka, ki se naroka za glavno obravnavo ni udeležila, sodišču ne more očitati kršitve načela pomoči prava neuki stranki. |
| VSRS Sodba VIII Ips 335/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 12.09.2018 | obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela | Tožena stranka se je sama odločila, da bo s tožnico kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dela novinar reporter sklenila pogodbe civilnega prava, pri čemer je medsebojno sodelovanje trajalo kar šest let in pol. Očitno je štela, da ima tožnica ustrezne delovne izkušnje za opravljanje tega dela. Ker je s tožnico sklenila pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, se je ta način izognila svojim obveznostim, ki bi jih imela kot delodajalec do tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Okoliščina, da je tožnica po trditvah tožene stranke nekajkrat odklonila s strani dnevnega urednika odrejeno delo, ob dejstvu, da se to dogaja tudi pri delavcih, ki so v delovnem razmerju, ne pomeni, da tožnica dela ni opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zlasti ker je šlo le za nekaj primerov takšne odklonitve. |
| VSRS Sodba II Ips 325/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 31.01.2019 | povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - begosumnost - krivdno ravnanje oškodovanca - odškodnina - izguba pravice - zavrnilna sodba | Tožnik je na podlagi tretjega odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine.
Glede časa odhoda v tujino je nosilni razlog sodišča druge stopnje, da v resnici ni bistveno, ali je bil tožnik na Madžarskem že pred uvedbo kazenskega postopka ali šele po njegovi uvedbi. Bistveno je, da se je skrival v tujini, čeprav je vedel, da zoper njega teče kazenski postopek. Razlogi, s katerimi sodišče druge stopnje utemelji, da je bil razlog begosumnosti utemeljen, so naslednji: a) tožnik je vedel za obstoj kazenskega postopka; b) več izdanih odredb o privedbi je bilo neuspešnih; c) potrebna je bila tiralica in č) v tujini je bil izsleden šele pet mesecev po tem, ko je že vedel za obstoj kazenskega postopka. |
| Sklep I Up 157/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 24.04.2014 | obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba pravnega stališča - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja | Drugi odstavek 96. člena ZUS-1 določa, da je obnova postopka zaradi novih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi bil spor za stranko ugodneje rešen, če bi se nanje stranka sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, torej iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, mogoča le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker prvostopenjsko sodišče tega v postopku o glavni stvari ni storilo, temveč je o tožbi odločilo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno presodilo, da dovolitev obnove iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni dopustna.Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU. |
| Sklep I Up 445/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 15.01.2014 | procesne predpostavke za pritožbo – neplačilo sodne takse – umik pritožbe – pravica do pravnega sredstva | Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 7/2019 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 12.04.2019 | občasne terjatve - delna izpolnitev - zastaranje - zastaranje pravice - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga | Pripoznava dolga je lahko dana izrecno ali konkludentno, pri čemer tudi iz primeroma navedenih konkludentnih dejanj v drugem odstavku 364. člena OZ, to je plačilo na račun, plačilo obresti ali dano zavarovanje, jasno izhaja zakonska zahteva, da morajo biti dolžnikova ravnanja usmerjena v prenehanje obveznosti. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Odločilno je, kako je izjava objektivno videti. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok: okoliščine ne smejo vzbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost. |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 179/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine | Sodišči nižjih stopenj sicer pravilno izhajata iz tega, da tožena stranka ne more ustaviti izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, vendar to ne velja za ustavitev izplačevanja za vnaprej. Odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede pravice do (izplačevanja) delne invalidske pokojnine v prihodnje. Če je upravičenec v času odločanja tožene stranke o morebitni neupravičenosti že izplačanih pokojninskih ali invalidskih prejemkov, ki so mu bili pod določenimi pogoji priznani za nedoločen čas, te tedaj še prejemal in tožena stranka ugotovi, da se je dejansko stanje po izdaji odločbe o priznanju pravice spremenilo tako, da upravičenec ni bil več upravičen do predhodno priznane pravice, mora o ustavitvi izplačevanja prejemkov za vnaprej izdati odločbo.
Če nastane novo dejstvo, ki pri priznanju pravice do časovno nedoločenega izplačevanja lahko spremeni sklep o pravni posledici, potem je to dejstvo podlaga za... |
| VSRS Sklep II Ips 264/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 28.03.2019 | denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizija | Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 30/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.02.2015 | vrnitev darila - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo | Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Za subjektivno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toženke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev (187. člen ZPP). Tožbeni zahtevek zoper nove pridobitelje nepremičnine, ki je bila predmet darila, pomeni subjektivno spremembo tožbe. Ker privolitve z njihove strani niti s strani toženke ni bilo, sta nižji sodišči pravilno odločili, da spremembe tožbe nista dovolili. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 56/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 07.09.2017 | denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti | Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.
Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 92/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.10.2017 | odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - škoda povzročena tretjim - nepogodbena odškodninska odgovornost - DARS - gradnja avtocest - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - zastopanje države - posredno zastopanje - dopuščena revizija | Zdi se, da mora za primere, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih (tak je tudi obravnavani primer), še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe). |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 115/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 22.11.2018 | posojilna pogodba - poroštvo - porok in plačnik - solidarno poroštvo - prenos terjatve - pravno nasledstvo - solidarna obveznost - zavarovanje terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - dopolnilna sodba - dopolnitev revizije po izteku roka - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj sospornikov | Trajanje izvršilnega postopka ne more biti v prid dolžniku na način, da bi v vmesnem času upnikova terjatev postala neiztožljiva (zastarana).
Tožnica h kreditni pogodbi ni pristopila kot porok in plačnik, zato s plačilom nanjo ni prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Dolg je poravnala kot solidarna dolžnica, zato ima pravico, da zahteva povrnitev celotnega zneska obveznosti od tistega solidarnega dolžnika, v čigar izključnem interesu je bila solidarna obveznost sklenjena. |
