| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS Sodba in sklep II Ips 56/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 07.09.2017 | denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti | Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.
Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 92/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.10.2017 | odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - škoda povzročena tretjim - nepogodbena odškodninska odgovornost - DARS - gradnja avtocest - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - zastopanje države - posredno zastopanje - dopuščena revizija | Zdi se, da mora za primere, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih (tak je tudi obravnavani primer), še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe). |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 115/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 22.11.2018 | posojilna pogodba - poroštvo - porok in plačnik - solidarno poroštvo - prenos terjatve - pravno nasledstvo - solidarna obveznost - zavarovanje terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - dopolnilna sodba - dopolnitev revizije po izteku roka - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj sospornikov | Trajanje izvršilnega postopka ne more biti v prid dolžniku na način, da bi v vmesnem času upnikova terjatev postala neiztožljiva (zastarana).
Tožnica h kreditni pogodbi ni pristopila kot porok in plačnik, zato s plačilom nanjo ni prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Dolg je poravnala kot solidarna dolžnica, zato ima pravico, da zahteva povrnitev celotnega zneska obveznosti od tistega solidarnega dolžnika, v čigar izključnem interesu je bila solidarna obveznost sklenjena. |
| VSRS Sklep I Up 217/2017 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 17.01.2018 | vročanje - fikcija vročitve - osebno vročanje - razlaga zakona | Vrhovno sodišče je določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP razložilo tako, da se v primeru, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, ne dvigne sodne pošiljke, se z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Ta dan pa se po drugem odstavku 111. člena ZPP ne všteva v rok, ki teče od vročitve, to je v pritožbeni rok. |
| VSRS Sodba IV Ips 42/2017 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 19.09.2017 | pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sojenja v navzočnosti - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - ustna obravnava - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pravica do zaslišanja obremenilne priče | Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je položaj storilca prekrška v primeru izdaje plačilnega naloga neposredno po kršitvi specifičen, saj mora storilec skladno z določbo 55. člena ZP-1 pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, sicer jih v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. V takšni procesni situaciji je treba storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenemu dejanskemu stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Vsebino določbe drugega odstavka 55. člena ZP-1 je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Takšna praksa Vrhovnega sodišča je tudi v celoti... |
| VSRS Sodba II Ips 107/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.12.2017 | zastopanje po odvetniku - prenos pooblastila - zastopanje po substitutu - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka - mandatna pogodba - povrnitev škode - odgovornost odvetnika - odgovornost substituta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizija | Ob specialnih določbah 11. in 16. člena Zakona o odvetništvu, na katera se sklicujeta sodišči prve in druge stopnje, je predstavljal procesno podlago za odgovornost substituta tudi že v času spornega prvega naroka za glavno obravnavo v drugi pravdi veljavni ZPP (z vključeno novelo ZZP-B), ki je v 4. točki prvega odstavka 94. člena omogočal prenos pooblastil iz pooblaščenega odvetnika na drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja, s čimer je bilo vzpostavljeno pooblastilno razmerje med pooblastiteljem (pravdno stranko) in odvetnikom substitutom, ter posledično tudi njegovo neposredno odškodninsko odgovornost v razmerju do pooblastitelja. Materialno pravna podlaga za neposredno odškodninsko odgovornost odvetniškega substituta pa smiselno izhaja iz določbe 770. člena OZ, ki prevzemniku izvršitve naročila dopušča prenos izvršitve naročila na drugo osebo, torej zamenjavo osebe, ki je dolžna izvršiti obveznost iz naročila.
Sodišče je v okviru materialnopravnega... |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 188/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 24.04.2018 | sprememba delodajalca - gostinski lokal - najemna pogodba - prevzem delavcev | Samostojni podjetnik ima v sistemu gospodarskih subjektov enake značilnosti kot drugi gospodarski subjekti, v delovnem pravu pa kot delodajalec enake obveznosti do svojih zaposlenih, kot delodajalci, ki so pravne osebe. Glede na to, da se je v spornem primeru med toženci prenašal gostinski lokal (kar nedvomno je gospodarska enota, ki je ves čas ohranjala svojo entiteto), in da sta bila tožnika zaposlena v tem lokalu, je bilo treba v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES zagotoviti, da se njihove pravice ob spremembi delodajalca ohranijo.
Ker je drugi toženec s prvim tožencem sklenil novo najemno pogodbo s 1. 9. 2015, po začasnem prenosu med drugim tožencem in tretjo toženko pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij niso ponovno prešle na delodajalca prenosnika (v tem primeru na drugega toženca), ampak direktno na novega prevzemnika, to je prvega toženca. V tem primeru prevzemnik vstopi v pravni položaj delodajalca prenosnika nasproti vsem delavcem, brez pravice, da bi sam... |
| VSRS Sklep I Kp 33642/2014-190 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 11.05.2015 | kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa | Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum. |
| VSRS Sklep I Up 186/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 02.09.2015 | procesne predpostavke za pritožbo - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do pravnega sredstva - oprostitev plačila sodne takse | Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe. |
| VSRS Sklep I Up 8/2017 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 01.02.2017 | prepozna vloga - pooblaščenec v upravnem postopku - obseg pooblastila - vročanje | Iz pooblastila z dne 12. 11. 2014 je razvidno, da je pritožnik pooblastil A. A., da „v mojem imenu ureja vse v vezi pridobitve začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji“. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso gre pri pooblastilu s takšno vsebino za splošno pooblastilo, brez omejitev na posamezna procesna dejanja v upravnem postopku. Ni pomembno, kako je pooblastilo subjektivno dojemala pooblaščenka, temveč kako je to izjavo pritožnikove volje mogoče objektivno razumeti. |
| VSRS sklep II Ips 340/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 17.07.2014 | dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina | V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb. V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v... |
| VSRS sklep II Ips 106/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 24.09.2015 | dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine | V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. |
| VSRS Sodba II Ips 235/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 22.12.2016 | bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost | Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (omenjena „protispisnost“) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku, kot že pojasnjeno, ne more biti predmet revizijskega preizkusa. |
| VSRS Sodba II Ips 10/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 11.04.2019 | gospodarska pogodba - poroštvo - solidarno poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - razdelitveni narok - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - načelo koncentracije postopka - pristop k izvršbi - status stranke v postopku | V obravnavani zadevi je prišlo do pretrganja zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika, ki učinkuje tudi proti tožencu kot poroku. Tožnica je namreč kot hipotekarna upnica v izvršilnem postopku zoper glavnega dolžnika, ki se je začel na predlog drugega (izvršilnega) upnika, na razdelitvenem naroku prijavila svojo terjatev z namenom, da bo iz prejete kupnine poplačana tudi njena terjatev do dolžnika. Prisilna izterjava denarne terjatve s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku (na nepremičnino), ki se vodi na predlog drugega upnika, v skladu z jezikovno in logično razlago določbe 365. člena OZ pomeni dejanje upnika pred sodiščem, katerega namen je v izterjavi (oziroma poplačilu) terjatve.
Zakonski dejanski stan določbe drugega odstavka 366. člena OZ se ne prilega obravnavanemu življenjskemu primeru, katerega dejanska podlaga je ugotovitev, da je hipotekarni upnik v izvršilnem postopku prijavil svojo terjatev, a do poplačila ni prišel, ker kupnina prodane... |
| VSRS sodba II Ips 230/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011 | Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča... |
| Sklep II DoR 54/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 29.05.2014 | dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedenec | Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v obravnavanem primeru uporabljena metoda izračuna višine uporabnine materialnopravno pravilna. |
| VSRS Sklep I Up 42/2018 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 30.08.2018 | obnova postopka v upravnem sporu - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja v upravnem postopku - davčni inšpekcijski nadzor | Odločitev sodišča prve stopnje v pravnomočni sodbi, katere obnova se predlaga, ne temelji na dejstvih in dokazih, ki ne bi bili pred tem ugotovljeni in presojeni že v davčnem postopku, zato ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru namreč ne gre za sodni postopek, v katerem bi sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenih dejanskih okoliščin sprejelo svojo odločitev (drugi odstavek 96. člena ZUS-1). |
| VSRS Sklep I Up 63/2018 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 18.04.2018 | javni razpis - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - začasna odredba - ni upravni akt - kršitev ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu | Sklep o tem, da se za direktorja javnega zavoda ne izbere nobeden od prijavljenih kandidatov, ni upravni akt ali drug akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. |
| VSRS sodba in sklep II Ips 19/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 18.02.2016 | premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja | Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 12.05.2016 | dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina | Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca. |
