| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sodba II Ips 229/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 02.07.2015 | zastaranje - nastanek terjatve - začetek teka zastaralnega roka - kondikcijska terjatev - pravna narava kondikcijske terjatve - posojilna pogodba - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - kolektivna terjatev - sosporništvo zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija | O kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, če tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti niti za ničnost pogodbe - kar je predpogoj, da se zave svojih pravic iz naslova ničnosti - in posledično ni mogel vložiti tovrstne kondikcijske tožbe. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti. |
| VSRS sodba II Ips 158/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 18.02.2016 | najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - ničnost pogodbe - razlaga pogodbe - obličnost - teorija realizacije - povrnitev vlaganj - poslovodstvo brez naročila - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - zamudna sodba | Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Vendar je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Ker je bila najemna pogodba realizirana in so izpolnjeni pogoji iz 58. člena OZ, je veljavna tudi glede nepremičnine, za katero sta se pogodbeni stranki sicer dogovorili, a v pogodbi (pomotoma) ni bila izrecno navedena. |
| VSRS sodba III Ips 64/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 24.02.2016 | gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodišče | Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače. Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev. Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo. V zvezi z... |
| VSRS Sodba X Ips 389/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 20.10.2016 | dovoljena revizija - ocena verjetne davčne osnove - obseg revizijske presoje - metoda cenitve - statistični vzorec - sklicevanje na tožbene navedbe | Revidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun). |
| VSRS Sodba VIII Ips 167/2018 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 04.06.2019 | povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji | Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda. |
| VSRS Sklep I Up 381/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 15.01.2015 | zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti - poimensko določen sodnik - okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka | Pritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi vzbudile dvom o nepristranskosti sodnic: da bi med upravnim sodiščem in toženo stranko v tej zadevi potekale nedovoljene komunikacije, še manj pa, da bi take komunikacije v neki drugi zadevi pred sodiščem prve stopnje potekale med izločevanimi sodnicami.Drugi izločitveni razlog, ki ga navaja, namreč, da je nedovoljena komunikacija izločevanih sodnic razvidna iz poziva sodišča njemu kot tožniku z dne 20. 10. 2014, v katerem ga poziva, ali glede na odgovor tožene stranke na tožbo še vztraja pri tožbi in da naj to sporoči v postavljenem roku, pa tudi ni dokaz o nepristranskosti, temveč le morebitni razlog za uveljavljanje kršitve pravil postopka, kar pa bo lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, če ga bo vložil. |
| VSRS sklep II DoR 6/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.02.2015 | dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - trditev o dejstvih - mnenje | Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi. |
| VSRS sodba in sklep II Ips 256/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 16.02.2017 | lastninjenje - priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - preoblikovanje značaja pravice - lastninska pravica | Bistvo revizijskih navedb je treba zavrniti, saj v ZTLR ni podane podlage, ki bi izrecno prepovedovala priposestvovanje nepremičnin, ki so bile nekoč družbena lastnina in predmet lastninjenja. |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 92/2014 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 18.11.2014 | odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme | Upadanje prodaje in nedoseganje načrtovanih rezultatov sta utemeljena ekonomska razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu
izbrati enega, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. Ob trditvi, da ga je tožena
stranka izmed več izvajalcev izbrala in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je v sporu o zakonitosti predhodne odpovedi pred sodiščem uspel, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. |
| VSRS sodba III Ips 101/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 29.03.2016 | varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - zastaranje - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - trditveno breme - dokazovanje - informativni dokaz - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - materialno procesno vodstvo - sprememba lastnega pravnega stališča sodišča - vezanost nacionalnih sodišč na posvetovalne dokumente EU - predlog za predhodno odločanje Sodišču EU | Upnikovo dejanje v upravnem postopku, ki se ne nanaša na terjatev samo, ki ni namenjeno ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi njegove terjatve oziroma, ki ni podano pred pristojnim organom, ni dejanje v smislu določbe 365. člena OZ.Stopnja substanciranja navedb ene stranke je odvisna od procesne aktivnosti druge, nasprotne stranke. Ugovor tožene stranke je terjal dopolnitev navedb tožeče stranke, ki bi morala konkretneje pojasniti predpostavke, na podlagi katerih je utemeljevala pridobitev tržnih deležev v hipotetičnem scenariju. Zaradi aktivnosti tožene stranke je trditvena podlaga tožeče stranke postala nejasna; zgolj nanizani opisni dejavniki iz študij tožeče stranke niso več zadoščali. Pooblastilo sodišču, da o višini škode odloči po prostem preudarku, ima svojo zrcalno sliko na trditvenem področju; od strank se lahko zahteva konkretizacija navedb, glede katerih pride v poštev določba prvega odstavka 216. člena ZPP, le v omejenem obsegu. Ne glede na to... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 279/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.02.2015 | izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije | Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o... |
| VSRS Sodba in sklep VIII Ips 270/2017 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.03.2018 | odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina | Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 194/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 25.07.2019 | povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije | Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča. |
| VSRS sklep in sodba III Ips 71/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 29.09.2015 | osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevek | ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni... |
| Sklep VIII Ips 3/2011 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 23.01.2012 | konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – pogodbena kazen – enaka vrednost vzajemnih dajatev – ničnost – nesorazmerje med predmetoma izpolnitve | Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavke) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev. |
| VSRS Sklep I Up 122/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 24.06.2015 | pritožba zoper sklep – postulacijska sposobnost – laična pritožba – nedopustna ali nepopolna vloga - vračilo laične pritožbe v popravo ni dopustno | Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba je po
določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nedovoljena
in ne nepopolna, zato pritožničino sklicevanje na 108. člen ZPP, ki se nanaša le na nepopolne vloge, ni utemeljeno.Tudi če bi pritožbo sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo po odvetniku, na kateri pa manjka njegov podpis in žig, zaradi česar je ta nepopolna, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o takojšnjem zavrženju pritožbe pravilna. Na podlagi izrecne zakonske določbe 336. člena ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP se 336. člen ZPP smiselno uporablja... |
| VSRS Sodba I Kp 61453/2011-102 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 11.12.2015 | meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačila | Delavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu. |
| Sodba in sklep II Ips 523/2008 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 27.10.2011 | izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - dodatna dela - soglasje naročnika - izvedba gradbenih del - odmik od pogodbeno dogovorjenih del | Pri gradbeni pogodbi ima izvajalčevo izpolnitveno ravnanje značilnosti obligacije uspeha. Ne gre torej le za izvajanje gradbenih del, ampak je pomemben šele končni rezultat, ki se ga zaveže doseči in ne točno določena sredstva ali način gradnje. Naročilo vsakršnega dodatnega dela še ne pomeni, da gre za odmik od pogodbeno dogovorjenega. |
| VSRS sklep II Ips 317/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.02.2015 | promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - dvakratna prodaja nepremičnine - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - predhodno vprašanje | Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo... |
| VSRS Sodba IV Ips 64/2014 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 21.10.2014 | zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe | Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval. |
