| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| Sklep I Up 387/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 24.10.2013 | začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interes | Za dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev). |
| Sklep I Up 156/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 29.05.2013 | imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklep | Določba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način. |
| VSRS Sklep I Kp 64123/2012 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 29.01.2019 | relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja | Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP.
Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 255/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 15.02.2018 | tožba za izvedbo melioracije - melioracija - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - zastaranje - ugotavljanje novih dejstev pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - dovoljenost revizije - nedenarne terjatve - vrednost spornega predmeta | V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka.
Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 73/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.07.2018 | sklepčnost tožbe - predlog za združitev pravd - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalno procesno vodstvo - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija - zavrženje revizije | Revizijska razloga, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga za združitev pravd (300. člen ZPP) in prekinitev pravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP), ne predstavljata takšnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih bi bilo revizijo sploh mogoče vložiti (370. člen ZPP).
Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar pa sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršna koli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka pravdnega postopka zoper odločitev o nezdružitvi dveh pravd pri istem sodišču tako v nobenem primeru nima pravnega sredstva.
Tudi... |
| VSRS Sodba IV Ips 49/2018 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 19.03.2019 | kršitev materialnih določb zakona - stek prekrškov - realni stek | Razlaga, da sta prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP in desetem odstavku 101. člena ZPrCP v obravnavanem primeru v razmerju navideznega idealnega steka, ni pravilna. |
| VSRS Sklep II Ips 63/2019 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 26.09.2019 | določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pojem stavbe - ruševina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija | Ker se določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 v prvi vrsti ravna po stvarnopravnih načelih, ni pomembno, kaj glede pogojev graditve določajo „pravno-tehnični predpisi“. V popolnem nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti bi bila razlaga, po kateri bi predlagatelji, potem ko se je njihova pravica uporabe na spornem zemljišču preoblikovala v (so)lastninsko pravico, to izgubili, ker naj bi objekt na zemljišču izgubil lastnost „stavbe“. |
| VSRS sodba in sklep II Ips 94/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 02.07.2015 | pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena obveznost zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - paraplegija - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - ozaveščena privolitev - obseg pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizije | Pri pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti ne gre za vprašanje izoblikovanja svobodne in resne volje kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev, pač pa za zaščito pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz že sklenjene pogodbe. To pomeni, da izpolnitev pojasnilne dolžnosti ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, pač pa spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika.Načeloma velja, da 1.) mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, 2.) se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja, 3.) mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 276/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 21.07.2016 | dedovanje - trditveno in dokazno breme - bančni računi - predlog sodišču za poizvedbe - prekluzija - dedni delež - višina dednega deleža - vračunanje daril - prirejenost postopkov - nepremičnine v tujini - tuja sodna odločba | Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka.Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 291/2015 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 20.04.2017 | denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - gozdno zemljišče - kmetijsko zemljišče - višina nadomestila - metoda izračuna nadomestila | V sodni praksi so se oblikovale različne metode izračuna nadomestila (koristi) po drugem odstavku 72. člena ZDen: s pomočjo hipotetične najemnine, najemnine, ki jo je zavezanec prejemal na podlagi obstoječih pogodb v relevantnem obdobju, višine katastrskega dohodka pri kmetijskih zemljiščih, dobička iz gospodarjenja z zemljišči. Enoznačnega odgovora za način izračuna koristi torej ni. Izbira konkretne metode je odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Vprašanja vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju povečala ali zmanjšala, so se lahko obravnavala v okviru postopkov denacionalizacije (25. in 26. člen ZDen), ne pa v okviru zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Izhajajoč iz koristi, ki bi jo dosegel upravičenec, in stanja nepremičnin ob uveljavitvi ZDen, pa je treba pri uporabi in gospodarjenju z nepremičninami, pri katerih je v javnem interesu omejeno izvrševanje lastninske pravice - kar velja prav za... |
| VSRS sodba in sklep II Ips 278/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 03.07.2014 | povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije - hrup - višina odškodnine - prepoved reformatio in peius - predhodno vprašanje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije | Glede drugega območja varstva pred hrupom, v katerega sta nižji sodišči uvrstili nepremičnino tožnikov, uredba določa, da razvrstitev posameznih območij v to območje določi minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Ker občina po ugotovitvah nižjih sodišč očitno svojim obveznostim ni zadostila, je sporno vprašanje, skladno z določbami pravdnega postopka kot predhodno vprašanje rešilo sodišče (13. člen ZPP).Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). Prepoved reformatio in peius velja torej samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodba v pritožbenemu postopku... |
| VSRS Sklep I Up 278/2016 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 18.01.2017 | vročilnica - javna listina | Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti šele ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje. |
| VSRS sodba II Ips 338/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja | 1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje. 2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. |
| VSRS sodba II Ips 10/2014 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 05.11.2015 | dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti duševne bolečine zaradi skaženosti - strah | Sporna je višina odškodnine za strah, telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti. |
| VSRS Sodba XI Ips 21391/2016-141 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 07.07.2016 | pripor – ponovitvena nevarnost – jemanje podkupnine – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – opis kaznivega dejanja – tehnični pregledi vozil | Iz opisa očitanega ravnanja in obrazložitve izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora je možno razbrati, da je obdolženec opravljal dejanja na podlagi Zakona o motornih vozilih in Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil v okviru svojih službenih pooblastil oziroma nalog po vnaprej predpisanem postopku. |
| Sodba in sklep III Ips 9/2013 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 26.04.2013 | zamudna sodba – odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – sklepčnost tožbe | Pri kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je presoja protipravnosti podvržena merilom, ki jih je v svoji sodni praksi vzpostavilo Evropsko sodišče za človekove pravice in jih je povzel tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, presoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo pa je vezana le na določbe splošnega odškodninskega prava. Pri presoji (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka upoštevanje relevantnih okoliščin posameznega primera ni v nasprotju s stališčem, da država odškodninsko odgovarja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodiščih.Za sklepčnost tožbe glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze ne zadostuje tožbena navedba, da je škoda nastala kot posledica določenega nedopustnega ravnanja tožene stranke. Afirmativna litiskontestacija oziroma fikcija... |
| VSRS Sodba VIII Ips 2/2018 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 30.05.2018 | izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tatvina - uporaba dokazov - videoposnetek - pravica do zasebnosti - varstvo lastninske pravice - načelo sorazmernosti - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti | Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je v pravdnem postopku lahko dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Poleg tega mora imeti izvedba takšnega dokaza še prav poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava, sodišče pa mora v takem primeru upoštevati tudi načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost.
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno uporabili t.i. test sorazmernosti v zvezi z dopustitvijo izvedbe in uporabe poročila detektiva oziroma nastavitve pasti za male tatove (označeni bankovci). Kljub temu, da je bilo z navedenim ukrepom poseženo v tožničino pravico do zasebnosti, je glede na vse okoliščine primera veliko močnejši interes – z varstvom zasebne lastnine – izkazala toženka in njen varovanec. |
| VSRS Sodba II Ips 213/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 06.02.2020 | odškodninska odgovornost države za delo sodišča - nepravdni postopek - trajanje sodnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - metoda tržne vrednosti - metoda primerljivih prodaj - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave - prosta dokazna ocena - razpravno načelo | Izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka se lahko upošteva kot dokaz v pravdi, vendar le pod pogojem, da je med strankama postopka o tem doseženo soglasje oziroma če z uporabo dokaza iz drugega postopka ni bila kršena pravica stranke do izjavljanja.
Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrjuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza, saj nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 137/2015 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 19.05.2017 | najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - aktivno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije | Zakon ne daje upniku podlage, da bi lahko v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo uveljavljal zgolj pogodbeno kazen zaradi zamude, ne da bi kumulativno uveljavljal tudi izpolnitveni zahtevek. Dopustitev takšnega (samostojnega) zahtevka bi namreč spremenila naravo pogodbene kazni v primeru, ko je po zapadlosti obveznosti izpolnitev postala nemogoča ali v primerih, ko je izpolnitvena obveznost dolžnika prenehala na podlagi zakona ali na podlagi odstopnega upravičenja upnika. Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je zato treba razlagati tako, da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v naslednjih primerih: (1.) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali (2.) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Stranke pogodbe lahko skupen poslovni namen uresničijo tudi tako, da obligacijsko razmerje oblikujejo z uporabo ustrezne kombinacije (odložnih) pogojev in rokov. |
| VSRS Sodba VIII Ips 164/2018 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 12.03.2019 | poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč | Sodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. |
